Medtem število novoprispelih prebežnikov že dosega raven izpred leta 2018. Večina od približno pet tisoč ljudi, ki so v zadnjem tednu dosegli Italijo po osrednjesredozemski poti, se je izkrcala na Lampedusi.

Čeprav te prebežnike odvažajo v namestitvena poslopja na Siciliji in v celinski Italiji, je otoški sprejemni center znova pokal po šivih. V soboto je bilo v njem več kot 3000 ljudi, čeprav ima uradne kapacitete samo za 400. Sinoči jih je bilo tam še 500, je za Radio Slovenija poročal Janko Petrovec.

Italijanska koalicija je pri svoji protimigrantski politiki za zdaj neuspešna. Strožja politika do ladij nevladnih organizacij, ki morajo po vsaki reševalni akciji odpluti v pogosto zelo oddaljena pristanišča, je pomnožila njihovo število, humanitarne organizacije pa so včeraj napovedale, da bodo italijansko državo tožile.

Globalna kriminalizacija tihotapcev z ljudmi, ki jo je vlada uzakonila marca, za zdaj tudi ni prinesla rezultatov.

Želji vlade, da bi repatriacije prebežnikov potekale samodejno, nasprotujejo pristojna sodišča, češ da gre za tveganje nezakonitosti.

Nedavno misijo premierke Giorgie Meloni s predsednico Evropske komisije Ursulo von der Leyen in nizozemskim premierjem Markom Ruttejem v Tuniziji, ki naj bi utirila zadrževanje prebežnikov po vzoru Turčije, je uradni Tunis pospremil zadržano, saj je bila denarna ponudba Evrope preskopa.

Nazadnje je konec minulega tedna nasedla še reforma dublinskega sistema. Po besedah italijanske premierke naj bi zagotovila sredstva za zadrževanje prebežnikov južno od Sredozemlja, a proti sta vsaj zaveznici uradnega Rima, Varšava in Budimpešta.

V Italiji se je od začetka leta izkrcalo skoraj 66.000 sredozemskih prebežnikov, kar je za 130 odstotkov več kot v enakem obdobju lani ter za 210 odstotkov več kot predlani.