Plin, ki ga sežiga ruska elektrarna ob Finski, naj bi bil po mnenju strokovnjakov prvotno namenjen izvozu v Nemčijo.

Plin prihaja iz novega terminala za utekočinjeni zemeljski plin v Portovaji severozahodno od Sankt Peterburga. Obrat stoji v bližini kompresorske postaje na začetku plinovoda Severni tok 1, po katerem Rusija Nemčijo oskrbuje s plinom.

Strokovnjaki, ki so izvedli analizo, so prve informacije o ruskem sežigu pridobili od finskih državljanov, ki živijo v bližini terminala na drugi strani meje. Ti so na začetku poletja na obzorju uzrli velik plamen. Tudi raziskovalci so po juniju v okolici objekta opazili povečane ravni toplote.

Sežiganje plina v tovrstnih obratih je sicer običajna praksa zaradi tehničnih ali varnostnih razlogov, strokovnjake pa je v tokratnem primeru zmedel predvsem njegov obseg. "Še nikoli nisem videla, da bi tako gorelo v terminalu za utekočinjeni zemeljski plin," je za BBC povedala strokovnjakinja za satelitske podatke z univerze Miami v Ohiu Jessica McCarty.

V ruskem energetskem velikanu Gazprom, ki je lastnik omenjenega energetskega objekta, se na poizvedovanja BBC-ja glede domnevnega sežiga plina niso odzvali.

Razlog bi bile lahko tehnične težave s sprejemanjem velikih količin plina, ki ga dovažajo v plinovod Severni tok 1. Morda pa Rusiji primanjkuje potrebna oprema kot posledica sankcij Zahoda.

Znanstveniki zaskrbljeni tudi zaradi okoljskih posledic

Znanstveniki medtem opozarjajo na naraščanje finančnih in okoljskih stroškov tega početja. Zaskrbljeni so tudi zaradi velikih količin ogljikovega dioksida in saj, ki nastajajo kot posledica sežiga, saj bi te lahko pospešile tajanje arktičnega ledu.

"Čeprav natančni razlogi za sežiganje niso znani, so količine, emisije in lokacija plamena jasen opomin glede razsežnosti prevlade Rusije na evropskih energetskih trgih," je poudaril Sindre Knutsson iz Rystad Energy.

Odkar so zahodne države po začetku napada na Ukrajino zoper Rusijo uvedle številne sankcije, je Moskva že večkrat zmanjšala dobavo plina Evropi, ki pa je kljub številnim dejavnostim za diverzifikacijo virov še naprej močno odvisna od ruske dobave.

Gazprom je dobavo plina za 60 odstotkov, na 67 milijonov kubičnih metrov zmanjšal že junija, razlog za to pa pripisal pokvarjeni turbini, ki jo je podjetje Siemens poslalo na popravilo v Kanado. Konec julija je uradno zaradi popravila druge turbine zmogljivost dobave plina prek Severnega toka znižal na 20 odstotkov.

Gazprom je pred tednom dni sporočil, da bo konec avgusta za nekaj dni spet ustavil dobavo plina po Severnem toku 1. Tudi tokrat so kot razlog za prekinitev navedli vzdrževalna dela. Nemčija medtem pravi, da je krčenje dobave izključno politično motivirano.