Samo na večer 2. avgusta 1944 so jih v taborišču Auschwitz-Birkenau ubili več kot 3000. To je bila največja usmrtitev Romov naenkrat.

Skupno naj bi v taborišču Auschwitz-Birkenau umrlo 21.000 Romov, ki so jih tja pripeljali iz 14 evropskih držav. Iz Slovenije jih je tam umrlo 71, še šest pa v drugih taboriščih. Usmrtitve Romov so nacisti namreč izvajali tudi v svojih drugih taboriščih v skladu s politiko "končne rešitve ciganskega vprašanja", katere cilj je bilo popolno uničenje Romov. K temu je spadala tudi njihova načrtna sterilizacija.

Od leta 2015 je 2. avgust tudi evropski dan spomina na holokavst nad Romi.

"Ker je preživelih in prič teh grozodejstev vse manj, smo zdaj bolj kot kdaj koli dolžni ohranjati spomin in predajati njihova pričevanja mlajšim rodovom. Zato izobraževanje o holokavstu ostaja temelj za krepitev odpornosti in spodbujanje trajnih prizadevanj v boju proti anticiganizmu, antisemitizmu, predsodkom in sovraštvu," so v skupni izjavi sporočile predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen, podpredsednica za vrednote in preglednost Vera Jourova in komisarka za enakost Helena Dalli.

Po njihovih besedah moramo oblikovati in izvajati celovit sistem zaščite pred diskriminacijo, ki je temelj spoštovanja človekovega dostojanstva in temeljnih pravic za vse ljudi v Evropski uniji. Zato so pozvale države članice, naj se zavežejo strateškemu okviru EU-ja za enakost, vključevanje in udeležbo Romov.

Spominska prireditev v Mariboru

Romskih žrtev holokavsta se spominjamo tudi v Sloveniji, kjer bo danes Maribor gostil spominsko prireditev z naslovom Noč, ko so violine obmolknile. Dogodek, ki ga organizirata Center judovske kulturne dediščine Sinagoga Maribor in Združenje Epeka, bo dopolnil koncert skupine Der Šenster Gob.

Romi druga največja žrtev nacistov

Po novejših ocenah so med drugo svetovno vojno med letoma 1939 in 1945 nacisti usmrtili okoli pol milijona Romov, nekateri menijo, da celo milijon in pol. Romi so bili kot etnična skupina za Judi tako druga največja žrtev nacističnega režima.

Že ko je leta 1933 na oblast prišel Adolf Hitler, so v Nemčiji Romom ukinili vse državljanske pravice. Organizirane deportacije v nacistična taborišča so se nato začele sedem let pozneje, dokler ni poveljnik enot SS in gestapa Heinrich Himmler decembra 1942 ukazal, da morajo vse Rome znotraj meja tretjega rajha deportirati v Auschwitz-Birkenau.

Med drugo svetovno vojno so se dogajali množični poboji Romov tudi na območju nekdanje Jugoslavije, med drugim v ustaškem koncentracijskem taborišču Jasenovac.

Na območju današnje Slovenije so med drugo svetovno vojno Rome in Sinte v koncentracijska taborišča pošiljale italijanske okupacijske oblasti, pa tudi nemški okupator. Madžarski okupator je Rome med drugim pošiljal na prisilno delo, pomore Romov pa so izvajali tudi partizani.