Sorodna novica Putin: Ukrajina naj se demilitarizira in odpove Natu. EU: Putina ni na seznamu sankcij.

Najnovejše poteze Rusije so po njegovih besedah nadaljnja invazija že napadene države, saj se je ruska invazija Ukrajine zgodila že leta 2014.

Rusija je obljubila umik sil, a te še naprej krepi, vse več enot je pripravljenih na boj, nadaljujejo se provokacije v Donbasu in iskanje izgovorov za vojno, je dejal Stoltenberg in dodal, da obstaja resno tveganje vojne.

Kljub temu zaveznice po njegovih besedah še vedno najmočneje pozivajo Rusijo, naj izbere pot diplomacije. "To je najnevarnejši trenutek za evropsko varnost v času te generacije," je opozoril generalni sekretar.

Ob tem je Stoltenberg znova obsodil odločitev Rusije, da prizna neodvisnost proruskih separatistov v Lugansku in Donecku na vzhodu Ukrajine. Že v ponedeljek je v izjavi zapisal, da to spodkopava suverenost in ozemeljsko celovitost Ukrajine, spodjeda prizadevanja za rešitev konflikta in krši sporazuma iz Minska.

Opozoril je, da prihajajo iz Moskve različna sporočila o tem, ali so priznali celotno ozemlje Luganska in Donecka ali le del, ki ga zasedajo proruski separatisti. Ključno vprašanje sicer zdaj je, ali bodo ruske sile prestopile razmejitveno črto med ukrajinskimi silami in separatisti v Donbasu.

Že v ponedeljek je Stoltenberg v izjavi v prvem odzivu zapisal, da rusko priznanje neodvisnosti Donecka in Luganska spodkopava suverenost in ozemeljsko celovitost Ukrajine, spodjeda prizadevanja za rešitev konflikta ter krši sporazuma iz Minska.

Danes je še spomnil, da so zaveznice v preteklih tednih na vzhodnem krilu okrepile sile, okrepile so tudi pripravljenost bojnih sil, niso pa jih še začele nameščati. Spomnil je, da je glavna naloga Nata obramba zaveznic. Pozdravil je gospodarske sankcije, ki so jih napovedale številne zaveznice, in odločitev nemške vlade, da ustavi projekt Severni tok 2.

Ovse opozarja na rusko kršitev mednarodnega prava. Kitajska zadržana, Turčija obsoja.

Po ruskem priznanju samooklicanih Ljudskih republik Doneck in Lugansk na vzhodu Ukrajine se vrstijo mednarodne obsodbe poteze Kremlja. Priznanje je ostro obsodila tudi Organizacija za varnost in sodelovanje v Evropi (Ovse).

"Ta korak pomeni kršenje mednarodnega prava in temeljnih načel Ovseja in je v nasprotju z dogovoroma iz Minska," so v skupni izjavi zapisali generalna sekretarka organizacije Helga Schmid, predsedujoči Ovseju, poljski zunanji minister Zbigniew Rau, in generalni sekretar parlamentarne skupščine Ovseja Roberto Montella.

Tako kot vse sodelujoče države se je tudi Rusija zavezala k spoštovanju suverenosti in ozemeljske celovitosti drugih. "Rusijo pozivamo, da takoj prekliče to odločitev," so sporočili.
Dodali so, da bo priznanje samo še podžgalo nadaljnje napetosti in ločilo prebivalstvo teh regij od preostalega dela Ukrajine.

Sorodna novica Rusko priznanje ukrajinskih separatističnih regij obsojajo tudi slovenski politiki

Varnostni svet: tudi Kitajska ni podprla Rusije

Rusko priznanje je izzvalo ostre obsodbe večine sveta. Na izrednem zasedanju se je v ponedeljek sešel Varnostni svet ZN-a. Večina članic je obsodila rusko priznanje separatističnih ukrajinskih pokrajin Lugansk in Doneck, ruski veleposlanik Vasilij Nebenzija, ki je seji predsedoval, pa je ostal osamljen v utemeljevanju potez Moskve.

Namestnica generalnega sekretarja ZN-a za politične zadeve Rosemary DiCarlo je v Varnostnem svetu ZN-a dejala, da je tveganje velikega spopada resno in ga je treba za vsako ceno preprečiti. Združeni narodi obžalujejo rusko odločitev o napotitvi vojaških enot na vzhod Ukrajine in izražajo globoko zaskrbljenost zaradi poročil o civilnih žrtvah, napadih na civilno infrastrukturo in okrepitvi bombardiranja.

Ameriška veleposlanica Linda Thomas Greenfield je Putinovo razlago, da je v Ukrajino poslal mirovne sile, označila kot nesmisel. Govor ruskega predsednika Vladimirja Putina, med katerim je razglasil priznanje neodvisnosti Luganska in Donecka, pa je opredelila kot vrsto nezaslišanih laži, ki so bile namenjene ustvarjanju pretveze za vojno.

"Postavljeni smo pred zelo, zelo dramatične razmere," je med drugim dejal francoski veleposlanik pri ZN-u Nicolas de Riviere novinarjem še pred zasedanjem Varnostnega sveta. Francija je skupaj z ZDA in nekaterimi drugimi članicami Varnostnega sveta zahtevala izredno zasedanje na prošnjo Ukrajine.

Britanska veleposlanica Barbara Woodward je na seji dejala, da mora biti Varnostni svet enoten pri pozivih Rusiji, naj spoštuje svoje obveznosti. Kenijski veleposlanik Martin Kimani pa je dejal, da je zaradi Rusije multilateralizem na smrtni postelji.

Ukrajinski veleposlanik Sergij Kislica je dramatično odstranil masko s svojega obraza in dejal, da so vsi cepljeni proti koronavirusu, vendar pa da je v ZN udaril virus, ki nima cepiva in ga širi Kremelj.

Rusija ni dobila niti podpore Kitajske. Veleposlanik Džang Džun je vse strani pozval k zadržanosti in jih opozoril, naj se izogibajo dejanjem, ki bi povečale napetosti. Kitajska pozdravlja in spodbuja vsa prizadevanja za diplomatsko rešitev, je dejal.

Kitajska zaskrbljena zaradi razmer v Ukrajini

Kitajski zunanji minister Vang Ji je dejal, da je Kitajska zaskrbljena zaradi "vse slabšega" položaja v Ukrajini. Peking poziva vse strani, naj bodo zadržane in razlike premostijo z dialogom.

Rusija od Zahoda zahteva varnostna zagotovila, vključno z obljubo, da Ukrajino nikoli ne bo postala članica vojaškega zavezništva Nato. Vang je v pogovoru z ameriškim kolegom Antonyjem Blinknom dejal, da bi morali biti legitimni varnostni pomisleki katere koli države upoštevani.

Blinken pa je poudaril potrebo po ohranitvi suverenosti in ozemeljske celovitosti Ukrajine.

Kitajsko veleposlaništvo v Ukrajini je v torek kitajske državljane opozorilo, naj se ne odpravljajo na nestabilna območja, ni pa jim priporočilo, naj zapustijo državo, kot so storile nekatere druge države.

Erdogan obsodil rusko priznanje

Tudi turški predsednik Recep Tayyip Erdogan je med obiskom Senegala kot nesprejemljivo obsodil rusko priznanje Luganska in Donecka. "Vpletene strani pozivamo k ravnanju v skladu z zdravim razumom in mednarodnim pravom," je dejal.

Erdogan, ki ima prijateljske odnose tako z Moskvo kot Kijevom, je za zmanjšanje napetosti želel organizirati tristranski vrh v Turčiji z ruskim in ukrajinskim predsednikom. S tem namenom je v začetku meseca obiskal Kijev, kjer mu je ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski izrazil naklonjenost za pripravo vrha. Ruski predsednik Vladimir Putin se na pobudo še ni odzval in Erdogan je še pretekli teden izrazil upanje, da bo vrhu naklonjen in da ga bodo lahko organizirali, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

Turški predsednik je napovedal, da bo Turčija kot država, ki leži ob Črnem morju, sprejela previdnostne ukrepe, ki pa jih ni navedel.

Kljub političnim nesoglasjem z Rusijo, med drugim zaradi Sirije in ruske priključitve ukrajinskega polotoka Krim leta 2014, ima Turčija, ki je članica Nata, z njo razvejane trgovinske in obrambne odnose. Od Moskve je med drugim kupila protiraketni sistem kljub kritikam Zahoda.

Sirija podprla svojo podpornico Rusijo

Medtem ko se vrstijo obsodbe poteze Kremlja, pa je Rusijo podprla Sirija, ki uživa njeno podporo v vojni, ki traja od leta 2011. Sirski zunanji minister Fajsal Mikdad je dejal, da bodo z republikama Doneck in Lugansk sodelovali. "Kar zdaj Zahod dela proti Rusiji, je podobno tistemu, kar je počel proti Siriji med teroristično vojno," je po poročanju sirske tiskovne agencije Sana dejal na forumu v Moskvi.

Iran pa je v odzivu na Putinovo odločitev Rusijo in Ukrajino pozval z zadržanosti, za močno stopnjevanje napetosti pa okrivil ZDA in zvezo Nato. Iransko zunanje ministrstvo je strani pozvalo tudi k izogibanju dejanjem, ki bi lahko okrepila napetosti. Ocenilo je, da so "žal provokativna posredovanja in delovanje Nata, predvsem pa ZDA, zapletla razmere v regiji", poroča AFP.