Rusko ministrstvo za obrambo je ob tem sporočilo, da je Rusija že prej preučevala dve možnosti za "posebno vojaško operacijo", eno, ki bi zajela celotno Ukrajino, in drugo, ki bi se osredotočila le na regijo Donbas.

Ti komentarji, ki so jih po navedbah BBC-ja objavile ruske državne tiskovne agencije, nakazujejo na morebitno zmanjšanje ruskih vojnih ciljev. Ruske sile so na severu Ukrajine in v okolici Kijeva namreč naletele na močan odpor.

Vodja glavnega operativnega oddelka generalštaba ruskih oboroženih sil Sergej Rudskoj je dejal, da je 93 odstotkov pokrajine Lugansk in 54 odstotkov pokrajine Donetsk pod ruskim nadzorom. Dodal je, da je Rusija uničila večino ukrajinskih letalskih sil in mornarice.

"V enem mesecu bojnih operacij je ukrajinska vojska izgubila približno 30.000 ljudi, od tega je 14.000 ubitih in 16.000 ranjenih," je po navedbah ruske tiskovne agencije Tass še dejal Rudskoj. Po njegovih besedah naj bi izgube utrpelo vseh 24 večjih ukrajinskih vojaških enot.

"Ruska posebna vojaška operacija v Ukrajini strogo sledi prvotnemu načrtu, pri čemer je prednostna naloga preprečevanje civilnih žrtev," pa je danes po navedbah ruske tiskovne agencije Tass dejal tiskovni predstavnik ruskega obrambnega ministrstva Igor Konašenkov.

Vendar pa ministrstvo ni izključilo vdora v ukrajinska mesta, ki jih je blokirala ruska vojska. Dodali so, da se bo Rusija takoj odzvala na morebitno Natovo zaprtje zračnega prostora nad Ukrajino, k čemur je večkrat pozval ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski.

Rusko obrambno ministrstvo je tudi sporočilo, da bo Rusija nadaljevala invazijo, dokler ne bodo doseženi cilji, ki jih je določil ruski predsednik Vladimir Putin, je poročala ruska tiskovna agencija RIA Novosti.

Ruska vojska posodobila ocene svojih izgub: Ubitih 1351 vojakov

Ruska vojska je objavila posodobljene ocene svojih izgub v Ukrajini. V Moskvi zdaj pravijo, da je bilo doslej v vojni v Ukrajini, ki jo ruske oblasti označujejo za "posebno vojaško operacijo", ubitih 1351 ruskih vojakov. Natova ocena je precej višja.

Ob tem so ruski visoki vojaški uslužbenci povedali, da je Rusija iz Ukrajine evakuirala tudi skoraj 420.000 civilistov.

Rusija je medtem obsodila dobavo orožja Kijevu zahodnih držav. Visoki predstavnik ruskega generalštaba Sergej Rudskoj je dejal: "Dobave orožja Kijevu zahodnih držav označujemo kot veliko napako. To podaljšuje operacijo."

Zveza Nato je medtem v četrtek oznanila, da ruske izgube ocenjujejo na približno od 7000 do 15.000 ubitih vojakov, v Ukrajini pa so na začetku tedna trdili, da je umrlo okoli 14.000 ruskih vojakov. Sicer pa tudi Ukrajina glede svojih žrtev v zadnjem času ni podala jasnih podatkov.

Nazadnje je ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski pred dvema tednoma dejal, da je umrlo 1300 ukrajinskih vojakov.

V napadu na gledališče v Mariupolju naj bi bilo 300 žrtev

Ukrajinske sile medtem trdijo, da so znova zavzele nekatera mesta vzhodno od Kijeva, oblasti v Mariupolju pa, da je v bombardiranju gledališča v pred dnevi umrlo 300 ljudi. Iz mesta naj bi danes odprli koridor, skozi katerega bo mogoč izhod z osebnimi avtomobili.

Ukrajinsko obrambno ministrstvo je sporočilo, da so ukrajinske enote znova zavzele nekatera manjša mesta, ki ležijo okoli 35 kilometrov vzhodno od Kijeva, ruske oborožene sile pa so uničile veliko skladišče goriva v bližini Kijeva, ki ga je uporabljala ukrajinska vojska, razporejena v osrednjem delu države.

Po navedbah ukrajinskega generalštaba so se nekatere ruske enote, potem ko so izgubile več kot polovico vojakov, začele umikati v Rusijo.

Večina bojišč je en mesec po začetku vojne sicer zamrznjenih. Ruski vojaki še naprej obkoljujejo Sumi in Harkov, kjer domnevno pripravljajo novo ofenzivo na bližnji Izjum. Moskva naj bi še vedno vzdrževala kopensko povezavo med rusko pokrajino Rostov na meji z Ukrajino in priključenim polotokom Krim, še dodajo v štabu.

Ruske sile naj bi imele težave z uspešnostjo svojih raket, ki naj bi bila le okoli 40-odstotna, pri drugih pa naj bi imeli težave z izstrelitvijo oziroma naj te ob trku ne bi eksplodirale, navaja tiskovna agencija Reuters neimenovane predstavnike ZDA.

O obstreljevanju poročajo tudi z območja v bližini Černobila. Generalni direktor Agencije za jedrsko energijo (IAEA) Rafael Grossi je sporočil, da naj bi ruske sile streljale na ukrajinske točke v mestu Slavutih, česar pa mu ni uspelo potrditi. Ogroža pa to predvsem zaposlene v jedrski elektrarni in njihove družine, je dodal.

Proruski separatisti na vzhodu Ukrajine pa trdijo, da je ukrajinska vojska obstreljevala mesto Zolote na območju Luganska, pri čemer so poškodovali stanovanjsko hišo.

Nov poskus evakuacije iz Mariupolja

Podpredsednica ukrajinske vlade Irina Vereščuk je dejala, da bo v petek iz Mariupolja odprt koridor za vse, ki bodo mesto lahko zapustili z osebnimi vozili.

Domove je zapustilo že deset milijonov Ukrajincev, 3,7 milijona beguncev si je zatočišče poiskalo v tujini. V četrtek so prek humanitarnih koridorjev iz ukrajinskih mest evakuirali nekaj več kot 3300 ljudi, od tega je velika večina, približno 2700, iz obleganega Mariupolja.

Ukrajinske oblasti so sporočile, da se bojijo, da je v bombardiranju gledališča v Mariupolju pred dnevi umrlo 300 ljudi, a je to informacijo težko preveriti. V gledališče naj bi se zateklo med 500 in tisoč civilistov.

Kremelj zavrača navedbe v povezavi z uporabo fosforjevih bomb

Rusija je zanikala kakršno koli kršitev mednarodnega prava v povezavi z uporabo fosforjevih bomb. Uporabe tega orožja v okviru ruske invazije v Ukrajini je Moskvo v četrtek obtožil ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski. Kremelj je pri tem ZDA očital, da skušajo z navedbami o ruski grožnji uporabe kemičnega orožja preusmeriti pozornost.

"Rusija ni nikoli kršila nobene mednarodne konvencije," je na novinarsko vprašanje o ukrajinskih obtožbah glede uporabe fosforjevih bomb dejal tiskovni predstavnik Kremlja Dmitrij Peskov.

ZN preverja poročila o vojnih zločinih

Osebje Združenih narodov v Ukrajini je dokumentiralo primere, ki bi lahko pomenili ruske vojne zločine v Ukrajini, pri čemer pa dokončne ocene še ne morejo podati, je povedala vodja urada ZN-a za spremljanje človekovih pravic v Ukrajini Matilda Bogner.

Matilda Bogner, ki je danes prek videopovezave sodelovala na brifingu ZN-a v Ženevi, je povedala, da preučujejo poročila, po katerih je ruska vojska streljala na ljudi, ki so bežali v avtomobilih ali sodelovali na protestih. Sodelavci ZN-a so opazili tudi uporabo kasetnega streliva, poroča nemška tiskovna agencija DPA.

Urad tudi preučuje poročila o uporabi fosforjevega streliva.

Kasetno strelivo naj bi uporabila tudi ukrajinska stran, obstajajo pa tudi poročila o neselektivnem obstreljevanju separatističnih območij. V dveh primerih naj bi bili ljudje ubiti zaradi domnevnega proruskega stališča, je še povedala Matilda Bogner. Ta poročila še preučujejo.

Sodelavci ZN-a so doslej dokumentirali smrt najmanj 1035 civilistov, toda dejanske številke bi bile lahko bistveno višje, je še opozorila.

Iz Ukrajine poročajo tudi o številnih primerih samovoljnega pridržanja in izginotja ljudi, za kar naj bi bile odgovorne ruske sile. Od začetka ruske invazije pred enim mesecem je urad ZN-a dokumentiral samovoljno pridržanje in prisilno izginotje 22 lokalnih ukrajinskih uradnikov, od katerih je bilo 13 pozneje izpuščenih, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

Najbolj znan je primer župana mesta Melitopolj Ivana Fedorova, za katerega so ukrajinske oblasti dejale, da so ga ruske sile ugrabile in ga za nekaj dni pridržale, preden so ga znova izpustili.

Pogajanja naj bi se ustavljala pri ključnih vprašanjih

Glavni ruski pogajalec Vladimir Medinski je danes dejal, da se pogovori med Rusijo in Ukrajino ustavljajo pri ključnih vprašanjih, hkrati pa opozoril na približevanje pri manj pomembnih vidikih.

"Naša stališča se približujejo pri sekundarnih točkah, toda pri glavnih političnih vprašanjih še vedno ostajamo na mrtvi točki," je po poročanju ruskih tiskovnih agencij dejal Medinski.

Dodal je, da Moskva vztraja pri podpisu "celovite pogodbe", ki bo upoštevala ruske zahteve po "nevtralnosti, demilitarizaciji in denacifikaciji Ukrajine", priznanju ruske priključitve ukrajinskega polotoka Krim in neodvisnosti obeh proruskih separatističnih republik v Donbasu na vzhodu Ukrajine.

Po mnenju Medinskega je glavna skrb Kijeva na drugi strani "pridobiti varnostna jamstva tretjih sil, če se Ukrajina ne bo mogla pridružiti Natu", kar je označil kot povsem razumljivo.

Ukrajinski zunanji minister Dmitro Kuleba pa je danes dejal, da so pogovori z Moskvo "zelo težavni", in ob tem zavrnil domneve, da bi v tej fazi dosegli kakršno koli "soglasje" z Moskvo.

Turški predsednik Recep Tayyip Erdogan je sicer po navedbah AFP-ja zagotovil, da sta se Rusija in Ukrajina dogovorili o štirih od šestih pogajalskih točk.

Pogovori med Rusijo in Ukrajino so se začeli s fizičnimi srečanji delegacij, zdaj pa redno potekajo prek videokonference. Obe strani sta nekaj časa izražali optimizem glede pozitivnega izida pogovorov, vendar sta v zadnjih dneh ugotovili, da med njunimi stališči še vedno obstaja velik prepad.

Zelenski: Hvala za sankcije, a nekoliko prepozno

Zelenski je v govoru znova opisal razdejanje, ki ga ruska vojska pušča za seboj, in se Evropi zahvalil za pomoč. A evropske voditelje je obenem opozoril, da so bili nekoliko prepozni. "Odločili ste se za sankcije. Hvaležni smo, to je močan ukrep. A bil je nekoliko prepozen ... Že prej so bile možnosti," je dejal in in dodal, da v primeru preventivnih sankcij vojne morda sploh ne bi bilo.

Opozoril je tudi na plinovod Severni tok 2 in nakazal, da Rusija v primeru zgodnejše zapore ne bi ustvarila "plinske krize".

Znova se je na evropske države obrnil tudi s pozivom, naj odobrijo prošnjo Ukrajine za pridružitev Evropski uniji. "Tu vas pozivam – ne bodite pozni," je dejal. V njem se je tudi ločeno obrnil na posamezne članice in pri tem izpostavljal njihovo raven podpore Ukrajini. Medtem ko je številne pohvalil, je drugim očital, da so bile bodisi pozne ali pa nenaklonjene ukrepom.

Zlasti je bil kritičen do Madžarske. "Tu se želim ustaviti in biti pošten. Enkrat in za vselej se morate odločiti, s kom ste," je dejal. Državo je pozval, naj neha oklevati pri sankcijah in dopusti prevoz orožja.

Sorodna novica "Dotakne se te vsak otožen in velikokrat prazen pogled, pa tudi odločnost in kljubovalnost"

Lavrov: Zahod je proti Rusiji razgasil "totalno vojno"

Ruski zunanji minister Sergej Lavrov je zaradi uvedbe ostrih sankcij proti Rusiji zaradi invazije v Ukrajini dejal, da je Zahod proti Rusiji razglasil "totalno vojno", tak pristop pa primerjal s pristopom nacistične Nemčije.

"Danes so nam napovedali pravo hibridno vojno, totalno vojno," je na srečanju diplomatov v Moskvi dejal Lavrov. "Ta izraz, ki so ga uporabljali v Hitlerjevi Nemčiji, zdaj uporabljajo številni evropski politiki, ko govorijo o tem, kaj želijo narediti z Rusijo," je izjavil po poročanju nemške tiskovne agencije DPA.

Vodja nacistične propagande Joseph Goebbels je v svojem razvpitem govoru v Berlinu leta 1943 pozval k "totalni vojni", pri tem pa ni znano, da bi ga v preteklih tednih dejansko uporabil kateri od evropskih politikov, poroča DPA.

Evropski uradniki po besedah Lavrova ne skrivajo svojih ciljev, to je "uničiti, zlomiti, zatreti in zadušiti gospodarstvo in Rusijo kot celoto".

EU in zahodne zaveznice so od začetka ruske invazije v Ukrajini pred enim mesecem uvedli obsežne sankcije proti Rusiji, ki so usmerjene v določene ključne sektorje ruskega gospodarstva kot tudi proti številnim predstavnikom ruske elite, vključno s predsednikom Putinom in zunanjim ministrom Lavrovom.

"Ko vidimo to brezzakonje sankcij, je seveda jasno, da so nam vse te vrednote, ki so nam jih naši zahodni kolegi nenehno pridigali, in sicer svoboda izražanja, tržno gospodarstvo, nedotakljivost zasebne lastnine in predpostavka nedolžnosti, brez vrednosti," je dejal Lavrov.

Ameriški plin za Evropsko unijo

EU in ZDA so se medtem dogovorili o dobavi 50 milijard kubičnih metrov ameriškega utekočinjenega zemeljskega plina Uniji na leto, ki lahko nadomesti tretjino letne dobave plina iz Rusije v EU, je po pogovorih z ameriškim predsednikom Joejem Bidnom povedala predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen.

Vrh EU-ja za vzpostavitev solidarnostnega sklada za Ukrajino

Voditelji članic EU-ja so v Bruslju pozvali tudi k vzpostavitvi solidarnostnega sklada za Ukrajino v pomoč tamkajšnji vladi pri zagotavljanju takojšnjih potreb in pri obnovi države po koncu vojne. Pozvali so k organizaciji mednarodne konference, na kateri bodo zbrali sredstva za sklad, so zapisali v sklepih vrha glede Ukrajine. Voditelji so znova poudarili, da Rusija z vojno proti Ukrajini grobo krši mednarodno pravo in povzroča ogromno smrti civilistov.

"Evropski svet od Rusije zahteva, da konča svojo vojaško agresijo na Ukrajino ter takoj in brezpogojno umakne vse svoje sile in vojaško opremo s celotnega ozemlja Ukrajine," so zapisali voditelji. Pozvali so k takojšnji ustavitvi napadov na civiliste in civilne objekte, med katerimi so tudi bolnišnice in šole. "Ti vojni zločini se morajo končati takoj," so poudarili.