Potem ko so se ruske sile po osmih mesecih 11. novembra umaknile iz mesta, so ukrajinske oblasti pretekli teden sporočile, da so blizu Hersona našli trupla 63 civilistov, na katerih so vidni znaki mučenja, ter da so ljudi zadrževali v ujetništvu na enajstih lokacijah. Na štirih so bili znaki, da so zapornike mučili. Preiskovalci so tam zavarovali dokaze in zaslišali priče, so sporočili z notranjega ministrstva.

Ukrajinsko generalno tožilstvo je potrdilo, da so v štirih poslopjih v mestu ruske sile nezakonito zadrževale in mučile ujetnike, med drugim v predvojnih priporih in na policijskih postajah, kjer so delovali "psevdoorgani pregona" ruskih sil.

Na teh krajih so našli "gumijaste in lesene palice, napravo za mučenje civilistov z električnim tokom, žarnice in naboje", so sporočili. Našli so tudi dokumentacijo. Dodali so, da nadaljujejo iskanje lokacij, kjer so okupatorji pridržali in mučili ljudi, ter zbiranje dokazov.

Tudi drugod po državi so sicer po umiku ruskih sil našli grobove usmrčenih in mučilnice. Med drugim je v mestu Izjum v regiji Harkov ukrajinska vojska po ponovnem prevzemu nadzora odkrila množično grobišče, od koder so do zdaj izkopali več kot 400 trupel.

Preiskovalna komisija Združenih narodov pa je septembra sporočila, da so v regijah Kijev, Černigov, Harkov in Sumi po umiku ruskih sil ugotovili veliko število usmrtitev. Žrtve so pred smrtjo pogosto zvezali, številne so imele strelne rane na glavi ali prerezan vrat. Več ljudi je medtem pričalo o mučenju in zlorabah v ruskem ujetništvu, tudi otrok. Rusija vse zločine zanika.

Zelenski: Skoraj 400 ruskih napadov na vzhodu Ukrajine

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je v nedeljskem nočnem nagovoru dejal, da so ruske sile na vzhodu Ukrajine izvedle skoraj 400 napadov. Najhujši spopadi naj bi bili v pokrajini Doneck.

Zelenski je dodal, da je bilo v nedeljo manj napadov zaradi poslabšanja vremena, a da rusko obstreljevanje ostaja zelo močno.

Ruske sile so med drugim okrepile tudi obstreljevanje regije Herson. Predstavnik urada ukrajinskega predsednika Kirilo Timošenko je ob tem povedal, da reševalne službe iščejo morebitne žrtve v ruševinah ene od stanovanjskih stavb.

Po poročanju Guardiana je Rusija premaknila enote, da je okrepila svoje položaje v vzhodnih pokrajinah Doneck in Lugansk po umiku iz južnega mesta Herson. Kot je dejal vir z ameriškega obrambnega ministrstva, je namen ruskih raketnih napadov tudi izčrpati ukrajinske zaloge protizračne zaščite in vzpostaviti nadvlado v zraku.

Ocena stanja jedrske elektrarne v Zaporožju

Mednarodna Agencija za jedrsko energijo (IAEA) bo danes ocenila stanje ukrajinske jedrske elektrarne Zaporožje, potem ko je bilo območje konec tedna tarča več kot desetih obstreljevanj.

V napadih so bile poškodovane stavbe in oprema, ki pa niso "kritične" za jedrsko varnost, sporoča IAEA. Generalni direktor agencije Rafael Grossi je dejal, da se tisti, ki izvaja napade, "igra z ognjem" in da se morajo napadi "nemudoma nehati".

Nekatere eksplozije so odjeknile blizu jedrskih reaktorjev, je še sporočil IAEA, ki dodaja, da so ravni radiacije na območju normalne, poročil o žrtvah ni. Prav tako ni bila poškodovana zunanja dobava elektrike, ki je bila med spopadi že večkrat prekinjena.

V nedeljo je medtem na območju jedrske elektrarne odjeknilo več močnih eksplozij. V odzivu je tiskovni predstavnik ukrajinskega obrambnega ministra Jurij Sak za eksplozije okrivil Rusijo in dejal, da gre za taktiko, katere cilj je prekiniti oskrbo Ukrajincev z elektriko.

"Moskva poskuša zamrzniti fronto, ker na bojišču ne dosega ničesar. Obupno išče način, da bi dosegla tako imenovano operativno prekinitev na fronti," je povedal v oddaji Today za radio BBC 4. Pri tem je tudi opozoril, da z ukrajinske strani ne bo nobenega premora in da bodo še naprej nadaljevali protiofenzivo.

Stoltenberg priznal visoko ceno podpore Ukrajini

Generalni sekretar zveze Nato Jens Stoltenberg je zavezništvo pozval, naj kljub visoki ceni, ki jo države članice plačujejo za podporo Ukrajini, ohrani enotnost in tako prepreči, da bi v prihodnosti plačali še "veliko višjo ceno".

Stoltenberg je v govoru ob odprtju Natove 68. letne skupščine v Madridu priznal, da se v državah zavezništva "veliko ljudi spoprijema s krizo življenjskih stroškov", saj so računi za energijo in hrano vse višji.

Vendar pa je ob tem dejal, da se "cena, ki jo plačujemo kot zavezniki Nata, meri v denarju. Ukrajinci pa plačujejo ceno, ki se meri v krvi." "Če bomo Putinu dovolili, da zmaga, bomo morali vsi plačati veliko višjo ceno," je opozoril.

Prvi mož Nata je članice zavezništva pozval, naj "skupaj vztrajajo na začrtani poti" in jih pohvalil, da so ob energetski krizi zaradi vojne diverzificirale svojo oskrbo z energenti in se "odmaknile od fosilnih virov energije ter vlagajo v obnovljive vire".

Sporočil je tudi, da je postopek ratifikacije sporazuma, ki sta ga junija na vrhu Nata v Madridu podpisali Finska in Švedska, "skoraj končan, saj ga je ratificiralo že 28 od 30 zaveznic". Tega nista storili le še Madžarska in Turčija, vendar pa je Budimpešta pred kratkim zagotovila, da bo to storila do konca leta.

Zbrane je prek videopovezave nagovoril ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski, ki je poudaril, da Ukrajina s svojim bojem proti ruski agresiji prispeva k varnosti vseh demokracij.
"Pozivam jih, naj storijo vse, da naša skupnost ne bo nikoli oslabljena," je dejal in izrazil zahtevo po še več orožja za zračno obrambo. Ob tem je članice Nata tudi pozval, naj Rusijo označijo za teroristično državo.