Sodeč po delnih izidih s polovice volišč je Fillon prejel več kot 68 odstotkov glasov. Juppe je po teh podatkih dobil 31,4 odstotka glasov in je že priznal poraz ter napovedal, da bo Fillona na predsedniških volitvah podprl.

"Kar združuje naš tabor, je bolj pomembno, kot tisto, kar nas razdvaja. Volivci od države želijo svobodo, spoštovanje in avtoriteto. In zdaj moram celotno državo prepričati, da je naš projekt tisti, ki našo državo lahko privzdigne," je Fillon dejal v nagovoru svojim podpornikom. Dodal je, da želi "povsem spremeniti programsko opremo države".

Udeležba v drugem krogu volitev je bila 4,5 odstotka višja kot v prvem, že v prvem pa je bila višja od pričakovanj. Na volišča je po nekaterih ocenah prišlo med 4,2 in 4,6 milijona volivcev.

Napoved radikalnih posegov
62-letni Fillon, ki je precej presenetljivo zmagal v prvem krogu, napoveduje radikalne reforme. Med drugim bi v javnem sektorju ukinil pol milijona delovnih mest, odpravil obstoječi 35-urni delovni teden in zvišal upokojitveno starost.

Na področju družbenih vprašanj velja za precej konservativnega, odpravil bi pravico istospolnih parov do posvojitve otrok, osebno tudi nasprotuje splavu, a obstoječe zakonodaje v povezavi z njim ne bi spreminjal.

71-letni Juppe na gospodarskem področju zagovarja podobne ukrepe kot Fillon, a manj radikalne - v javnem sektorju bi denimo ukinil "samo" 250.000 delovnih mest.

Juppe, ki je svoj čas veljal za favorita, je v zadnjem tednu izpostavljal Fillonove radikalne nazore in njegove domnevno tesne vezi z ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom. "Očitno bodo to prve predsedniške volitve, v katerih kandidata izbira ruski predsednik," je dejal Juppe.

Fillon po drugi strani meni, da EU in ZDA "provocirajo" Rusijo s širjenjem proti vzhodu Evrope, ob tem pa poziva k zavezništvu z Rusijo pri boju z Islamsko državo v Siriji.

Volitve po vzoru ameriških
Pravico do glasovanja na strankarskih volitvah, oblikovanih po vzoru ameriških, imajo vsi Francozi. Današnji zmagovalec bo zastopal francosko desnico na predsedniških volitvah aprila 2017, ima pa tudi dobre možnosti, da se uvrsti v drugi krog volitev in v njem zmaga.

Doslej sta predsedniški kandidaturi že potrdila skrajna desničarka Marine Le Pen in nekdanji gospodarski minister Emanuel Macron, ki bo kandidiral kot neodvisen. Nekdanji predsednik Nicolas Sarkozy je sicer iz tekme že izpadel. Vladajoči socialisti bodo kandidata določili na začetku leta. Analitiki so sicer mnenja, da levici s svojim kandidatom ne bo uspelo priti v drugi krog, tako da se bo bitka bila na desnem političnem polu, najverjetneje med Le Penovo in Fillonom.