Od jedrske nesreče v Fukušimi do izvolitve Joeja Bidna za 46. predsednika ZDA. Vmes je minilo deset let – kateri dogodki s svetovnega prizorišča so se nam najbolj vtisnili v spomin?
Spopadi v Siriji in Palestini, naravne nesreče, kot so suša, potresi in tajfuni, ali tiste, ki so jih zakrivile človeške napake. Prebežniška kriza v Evropi in Aziji, zamenjave na političnih položajih, teroristični napadi in protesti ljudi, ki zahtevajo korenite spremembe.
20 v letu 2020
Podrobno smo z različnih zornih kotov obdelali tudi leto 2020. 20 najbolj izpostavljenih zgodb najdete tukaj.
Če začnemo šteti z ena, se z letošnjim letom končuje desetletje – drugi pa menijo, da desetletja trajajo od nič do devet, torej se je drugo desetletje drugega tisočletja končalo lani. Kakor koli, na MMC-ju smo v spodnjem pregledu sledili prvi ideji in zbrali nekatere najbolj zapomnljive dogodke, ki so se na našem planetu zgodili v obdobju med letoma 2011 in 2020. Kateri izmed spodnjih – ali kakšen drug – je za vas dogodek iztekajočega se desetletja na svetovnem prizorišču?
Februar 2011: Pogled na množico protivladnih protestnikov na Trgu Tahrir (Trg mučenikov) v Kairu, ki je po več dneh protestov dosegla, da se je umaknil dolgoletni predsednik države Hosni Mubarak. Malo več kot leto zatem je na prvih svobodnih predsedniških volitvah zmagal islamist Mohamed Mursi. A demokracija ni dolgo živela. Po množičnih protestih je vojska poleti 2013 Mursija strmoglavila. Odtlej je na oblasti nekdanji general Abdel Fatah Al Sisi, ki je od leta 2014 predsednik. Arabska pomlad, ki je pred desetimi leti sicer vzniknila v Tuniziji, je nekaj državam prinesla nove oblasti, a prehoda v pravo demokracijo še vedno ni. Foto: EPA
Marec 2011: Po potresu z močjo 9 – to naj bi bil najmočnejši potres v zgodovini Japonske – se je sprožil še cunami, ki je uničil severovzhod države. Umrlo je skoraj 16.000 ljudi. Cunami je povzročil tudi jedrsko katastrofo v elektrarni Fukušima, saj so eksplodirali trije njeni reaktorji, v morje pa je iztekla radioaktivna voda. Foto: EPA
Oktober 2011: Libijski uporniški borec med bojem za osvoboditev mesta Sirte v Libiji. Po revoluciji in vojaškem posredovanju zveze Nato je bil nekaj dni prej ubit libijski diktator Moamer Gadafi, ki je bil na oblasti več kot 40 let. Kaos je v z nafto bogati državi prerasel v državljansko vojno. Še danes se za oblast bojujejo številne skupine in milice, ki jih podpirajo različne svetovne sile. Kaotične razmere so med drugim izkoristili tihotapci ljudi, tako da je Libija postala ena od izhodišč za pot prebežnikov iz Afrike v Evropo. Foto: EPA
November 2011: Protestniki, ki so del gibanja Okupirajmo Wall Street, med pohodom v bližini newyorške borze. Gibanje, katerega vzgib so bili gospodarska in socialna neenakost, pohlep, korupcija in prevelik vpliv koropracij na vlado, je vzniknilo v newyorškem parku Zuccotti in se od tam razširilo po vseh ZDA. Njihovo geslo je bilo "Mi smo 99 %", s čimer so opozarjali na prepad med peščico, ki predstavlja en odstotek najbogatejših, in preostalimi. Foto: EPA
December 2011: Pogreb severnokorejskega voditelja Kim Džong Ila. Ob njegovi krsti sta med drugim hodila najmlajši sin Kim Džong Un in njegov stric Jang Song-Thaek. Kim Džon Un je postal novi vrhovni voditelj države, tamkajšnji mediji so ga označili za "velikega naslednika". Nadaljeval je kult osebnosti – kot njegov oče in dedek, in razširil severnokorejski jedrski program, kar je leta 2018 pripeljalo do hude zaostritve odnosov z mednarodno skupnostjo. V zadnjih dveh letih je otoplil diplomatske odnose z Južno Korejo in ZDA. Foto: EPA
Januar 2012: Prevrnjena ladja križarka Costa Concordia leži pred otokom Giglio v Toskani v severni Italiji. Razkošna ladja je bila last podjetja Costa Crociere, 13. januarja pa je nasedla na skalo, zaradi česar je na boku nastala 50-metrska reža. Evakuacija 3229 potnikov in 1023 članov posadke je trajala šest ur, 32 ljudi je umrlo. Kapitana Francesca Schettina so na sojenju obsodili umora. Ladjo so šele po treh letih dvignili in odpeljali v pristanišče v Genovi. Foto: EPA
Februar 2012: Norveški zločinec Anders Behring Breivik, ki je julija leta 2011 podstavil bombe v vladnih stavbah v Oslu in ustrelil 69 mladih udeležencev poletnega kampa politične stranke na otočku Utøya, na zaslišanju. Na dan napadov je objavil svoj manifest, v katerem se je zavzel za izgon vseh muslimanov iz Evrope. Gre za skrajnodesnega terorista, ki je bil julija leta 2012 obsojen na 21-letno zaporno kazen zaradi množičnega umora, povzročitve hude eksplozije in terorizma. To je najdaljša predvidena zaporna kazen na Norveškem. Foto: EPA
Marec 2013: Novi papež Frančišek I. maha z balkona Bazilike svetega Petra, potem ko so ga na dvodnevnem konklavu izvolili kardinali. Kardinali so morali o novem poglavarju Rimskokatoliške cerkve odločati po presenetljivem odstopu prejšnjega papeža Benedikta XVI. Izbrali so argentinskega kardinala s pravim imenom Jorge Mario Bergoglio, ki je prvi jezuitski papež, prvi, ki prihaja iz Amerike in prvi z južne poloble. Svoje papeško ime je izbral v čast svetemu Frančišku Asiškem. V hipu je postal priljubljen zaradi svoje skromnosti in bolj neformalnega, sproščenega pristopa do vernikov. Foto: EPA
April 2013: Ujete žrtve zrušene stavbe Rana Plaza v bližini Dake v Bangladešu, v kateri je bilo v osmih nadstropjih več tekstilnih tovarn. V tragediji je umrlo več kot tisoč ljudi, okoli 2500 je bilo ranjenih, zato ta nesreča velja za najhujšo nesrečo v sodobni zgodovini, ki jo je povzročila nepravilna gradnja. Lastniki so dolgo zanemarjali opozorila, da so v stavbi razpoke. Foto: EPA
Avgust 2013: Južnoafriški paraolipijski atlet Oscar Pistorius na sojenju v Pretorii zaradi umora svojega dekleta Reeve Steenkamp. Primer je bil zelo odmeven, saj je bil Pistorius velik športni zvezdnik – na olimpijskih igrah leta 2012 je postal prvi udeleženec v zgodovini z obema amputiranima nogama. A njegova zvezda je začela ugašati, potem ko je februarja leta 2013 v domači hiši ustrelil partnerico. Trdil je, da jo je zamenjal za vlomilca. Na sojenju so odločili, da je kriv uboja, in ga za pet let poslali v zapor. Čez dve leti so ga začasno izpustili v hišni pripor, a sodišče mu je leta 2015 kazen podaljšalo na šest let, vrhovni sodniki pa na 13 let in pet mesecev. Foto: EPA
September 2013: Ljudje se skrivajo za pultom, potem ko so oboroženi napadalci v nakupovanem središču Westgate v Nairobiju začeli strelski pohod. Umrlo je 71 ljudi – 62 civilistov, pet vojakov in štirje napadalci, še 200 ljudi je bilo v navzkrižnem ognju ranjenih. Odgovornost za napad je prevzela skrajna islamistična skupina Al Šabab, ki je kot vzgib navedla kenijsko vojaško navzočnost v Somaliji, od koder prihaja skupina. Foto: EPA
November 2013: Uničenje obalnega mesta Marabut na Filipinih, ki ga je povzročilo divjanje tajfuna Haiyan. Haiyan (na Filipinih poznan kot Yolanda) je bil eden najhujših tajfunov v zgodovini in eden najsmrtonosnejših na Filipinih. Uničil je več območij v jugovzhodni Aziji, največjo škodo pa je povzročil na Filipinih, kjer je umrlo 6300 ljudi. Otočje Visayas je bilo popolnoma uničeno, prizadetih je bilo kar enajst milijonov ljudi. Foto: EPA
November 2013: Ukrajinka, udeleženka proevropskih protestov v središču Kijeva, kleči pred policisti. Protestniško gibanje v Ukrajini, znano kot Euromaidan, se je začelo v Kijevu in se razširilo po drugih delih države. Povod je bila odločitev oblasti, da ne podpišejo pridružitvenega sporazuma z Evropsko unijo, ampak se raje obrnejo k Rusiji. Protestniki so zahtevali tudi odstop predsednika države Viktorja Janukoviča in njegove vlade, ki so ji očitali korupcijo, zlorabo moči in kršenje človekovih pravic. Prišlo je tudi do spopadov. Februarja leta 2014 so Janukovič in opozicija podpisali sporazum o rešitvi politične krize, po katerem je predsednik zbežal iz države. Foto: EPA
Julij 2014: Ostanki letala Boeing 777, ki je bil last Malaysia Airlines in na poletu MH17, potem ko je bil sestreljen v vzhodnoukrajinski regiji Doneck. Letalo s 283 potniki in 15 člani posadke je bilo na poti iz Amsterdama v Kuala Lumpur, v eksploziji so vsi umrli. Proruska in ukrajinska stran sta za sestrelitev obtoževali druga drugo, preiskavo so prevzeli Nizozemci, ki so ugotovili, da je letalo sestrelil izstrelek zemlja-zrak buk, ki so ga proruski separatisti izstrelili z ozemlja Ukrajine. Rusija je krivdo ves čas zanikala. Foto: EPA
Julij 2014: Palestinska družina iz Gaze išče zatočišče, potem ko je izraelska vojska vdrla v Gazo. Izrael je takrat sprožil ofenzivo v Gazi, ki je bila pod nadzorom palestinskega gibanja Hamas, imenovano Operacija Zaščitni rob. Povod sta bila Hamasova ugrabitev in umor treh izraelskih najstnikov, na kar je Izrael odgovoril z zračnimi napadi. Izbruhnila je sedemtedenska vojna, ki velja za enega najbolj krvavih spopadov med Palestinci in Izraelci. Umrlo je več kot 2000 Palestincev, več kot 10.000 je bilo ranjenih, uničenih je bilo na tisoče njihovih domov. Na drugi strani je umrlo 67 izraelskih vojakov in pet civilistov. Foto: EPA
September 2014: Zdravstveni delavci v Liberiji pobirajo trupla, žrtve virusa ebole. Virus je izbruhnil leta 2013 v zahodnoafriških državah Gvineja, Liberija in Sierra Leone in je bil resna grožnja do leta 2016, kar pomeni, da je bil to najhujši izbruh te nalezljive bolezni v zgodovini. Epidemija je vrhunec dosegla oktobra leta 2015. Po uradnih podatkih Svetovne zdravstvene organizacije (WHO) je bolezen vzela 11.323 življenj, a mnogi so prepričani, da je številka nekajkrat višja. Foto: EPA
November 2014: Protestnik na ulici v ameriškem mestu Ferguson. Protesti so se razmahnili, potem ko velika porota v mestu ni kaznovala policista Darrena Wilsona, ki je avgusta leta 2014 ubil temnopoltega najstnika Michaela Browna. Jezna množica je zažigala avtomobile in plenila stavbe ter opozarjala na odnos policistov do temnopoltih Američanov, militarizacijo policije in pretirano uporabo sile. Foto: EPA
Januar 2015: Mnogi svetovni voditelji so se v Parizu udeležili pohoda v spomin žrtvam terorističnega napada na uredništvu francoskega satiričnega dnevnika Charlie Hebdo in judovske trgovine. Teroristi so takrat povzročili smrt 17 ljudi, razlog za napad je bila objava karikatur preroka Mohameda v omenjenem časopisu. Tri napadalce, brata Cherifa in Saida Kouachija ter Amedyja Coulibalyja, so po napadih ustrelili pripadniki varnostnih sil, enega od glavnih obtoženih zaradi islamističnega terorističnega napada, Alija Rizo Polata, pa so šele nedavno obsodili na 30 let zapora. Foto: EPA
Marec 2015: Ostanki letala Airbus A320 nemškega nizkocenovnika Germanwings, ki je na poti iz Barcelone v Düsseldorf treščilo v francoske Alpe. Po tragediji je prišlo na dan, da je bil krivec za nesrečo kopilot Andreas Lubitz, ki se je namerno zaletel v goro. Predtem se je zdravil zaradi samomorilskih nagnjenj, njegov zdravnik pa ga je razglasil za neprimernega za delo. Ko je kapitan zapustil pilotsko kabino, se je Lubitz zaklenil vanjo in letalo usmeril v gore. Umrlo je vseh 144 potnikov in šest članov posadke. Po dogodku je Evropska agencija za letalsko varnost sprejela pravilo, da morata biti ves čas leta v kabini vsaj dva člana posadke, od tega najmanj en pilot. Nekaj let pozneje so mnoge družbe to pravilo opustile. Foto: EPA
April 2015: Reševanje moškega iz porušene stavbe v Katmanduju, Nepal, po potresu z močjo 7,9. Potres je zahteval 9000 življenj, poškodovanih je bilo 22.000 ljudi. To je bila najhujša naravna nesreča v Nepalu po potresu leta 1934. Zaradi potresa se je sprožil tudi plaz na Mount Everestu, ki je vzel 22 življenj. Foto: EPA
Junij 2015: Nemška kanclerka Angela Merkel se med srečanjem skupine G7 na gradu Elmau v Nemčiji pogovarja z ameriškim predsednikom Barackom Obamo. Foto: EPA
Avgust 2015: Prebežniki, ki čakajo na grški strani meje, skušajo prebiti kordon makedonskih policijskih sil, da bi vstopili v državo v mestu Gevgelija in se nato odpravili proti zahodu oziroma severu Evrope. Prebežniška kriza v Evropi je bila leta 2015 na vrhuncu. Čez Sredozemsko morje ali po celini skozi Turčijo in Grčijo so v Evropo prihajali večinoma Sirci, Afganistanci in Iračani, mnogi med njimi so bili mladoletni. Med plovbo v gumenjakih po morju je samo leta 2015 umrlo več kot 1200 prebežnikov, države pa so si ljudi podajale z meje na mejo in jih zavračale. Države Evropske unije so samo leta 2015 prejele 1,2 milijona prošenj za azil, kar je dvakrat več kot leto predtem, čez Sredozemlje je v Evropo prišlo več kot milijon prebežnikov. Največ ljudi so sprejeli Francija, Nemčija, Švedska in Združeno kraljestvo. Foto: EPA
September 2015: Turški vojaki stojijo ob truplu triletnega begunskega dečka Alana Kurdija, ki se je skupaj z mamo in bratom utopil med poskusom prečkanja Egejskega morja. Fotografija sirskega dečka kurdskega rodu je bila tako pretresljiva, da je takoj obkrožila svet in postala simbol stiske prebežnikov. Foto: EPA
November 2015: Množica polaga rože in sveče v spomin na 130 žrtev in več sto ranjenih v terorističnih napadih v Parizu. Napadalci so napadli koncertno dvorano Bataclan, športni stadion Stade de France in več restavracij in barov v francoski prestolnici. Samo v Bataclanu je umrlo 90 ljudi, ubitih je bilo tudi sedem napadalcev. Šlo je za najhujši napad v Franciji po drugi svetovni vojni in najhujšega v Evropski uniji po napadu na madridskem vlaku leta 2004. Odgovornost za napad je prevzela skrajna islamistična skupina Islamska država, ki je dejala, da so napadi posledica francoskih zračnih napadov na tarče IS-ja v Siriji in Iraku. Domnevnega vodjo pariških napadov, Abdelhamida Abaouda, je policija tri dni po dogodkih ubila. Foto: EPA
Februar 2016: Brazilska deklica z mikrocefalijo praznuje štiri mesece. V Braziliji se je leta 2015 razširil virus Zika, ki ga prenašajo komarji, od tam pa je dosegel tudi države Južne in Severne Amerike. Zdravstvene krize je bilo konec leta 2016. Virus za odrasle ni zelo nevaren, se pa lahko prek okužene nosečnice prenese na plod in povzroči mikrocefalijo in druge hude poškodbe možganov. Mnoge države so takrat prekinile polete z Južno Ameriko, pojavljale so se tudi skrbi za varnost športnikov, saj je Brazilija istega leta gostila poletne olimpijske igre. Foto: EPA
Januar 2017: Novoizvoljeni ameriški predsednik Donald Trump prihaja na prisego kot 45. predsednik ZDA. Republikanski kandidat in nepremičninski mogotec, sicer pa politični novinec, je v predsedniški tekmi novembra leta 2016 presenetljivo premagal demokratsko kandidatko Hillary Clinton, ki je vodila v praktično vseh javnomnenjskih anketah. Podpredsednik ZDA je postal Mike Pence, prva dama pa nekdanja manekenka slovenskih korenin Melania Trump. Trump je osvojil 304 elektorske glasove, Clintonova pa 227. Trumpov predsedniški mandat se bo iztekel 20. januarja prihodnje leto. Foto: EPA
Maj 2017: Ustanovitelj WikiLeaksa Julian Assange govori z balkona ekvadorskega veleposlaništva v Londonu, kamor se je zatekel leta 2012. Avstralca je angleška policija zaprla, ker je leta 2012 prekršil določila izpusta po plačilu varščine. Takrat se je še otepal obtožb o posilstvu na Švedskem, na ekvadorsko veleposlaništvo pa se je zatekel prav iz bojazni, da ga Švedska ne bi izročila ZDA. Assange je na veleposlaništvu ostal do aprila lani, ko ga je ekvadorska vlada izgnala. Čakajoč na odločitev Londona je Assange od aprila lani v visoko varovanem londonskem zaporu Belmarsh. V ZDA mu želijo soditi zaradi vohunjenja. Grozi mu do 175 let zapora, ker je na svojem Wikileaksu od leta 2010 objavil več kot 700.000 tajnih vojaških in diplomatskih depeš, med drugim o ameriškem vojaškem posredovanju v Afganistanu in Iraku.Foto: EPA
Junij 2017: Požar v 20-nadstropni stanovanjski stolpnici Grenfell Tower v Londonu. V stolpnici je bilo 120 stanovanj, požar pa je zahteval 72 življenj. Oblasti so kasneje odločile, da bodo stolpnico porušile in na njenem mestu postavile spominski center. Foto: EPA
Julij 2017: Iračani, ki so ostali brez domov, bežijo iz mesta Mosul, kjer so potekali spopadi med iraškimi silami in Islamsko državo (IS). Islamska država je leta 2014 tudi s pomočjo več tisoč borcev iz evropskih držav zasedla obsežne dele Sirije in Iraka. Njen kalifat je bil poražen leta 2019 in evropske varnostne službe so se bale, da ne bodo mogle spremljati vseh borcev, ki se bodo vrnili domov. A se je izkazalo, da jih ni bilo toliko in da niso tako nasilni, kot so se bali, čeprav je ideologija skrajne skupine preživela. Foto: EPA
Oktober 2017: Na stotine pripadnikov manjšine Rohinga iz Mjanmara beži v Bangladeš. Rohingi so hindujska in muslimanska manjšina, ki živi v pokrajini Rakajn na zahodu države, a jih mjanmarske oblasti ne priznavajo za etnično manjšino in svoje državljane. Leta 2015 je izbruhnila prebežniška kriza, saj so oblasti začele Rohinge preganjati, sistemsko napadati in jim omejevati gibanje, zato jih je v Bangladeš in sosednje države pobegnilo več 100.000. Domove je moralo zapustiti več kot 140.000 izmed okoli milijona Rohing. Foto: EPA
Februar 2018: Otroci po napadu s plinom v vasu Al Šifunje v Siriji dobivajo zdravniško pomoč. Marca leta 2011 so v državi izbruhnili protesti proti predsedniku Bašarju Asadu. Ta je proti protestnikom uporabil svoje varnostne sile, konflikt pa je prerasel v državljansko vojno. Kaos je izkoristila skrajna sunitska Islamska država. S pomočjo Rusije in Irana je sirska vlada znova uspela prevzeti nadzor nad večjimi deli države, ki je razdeljena na več območij. Zaradi konflikta je morala domove zapustiti polovica vseh prebivalcev Sirije, številni med njimi so se zatekli v sosednje države in Evropo. Politične rešitve konflikta še ni na vidiku. Država je v ruševinah, a Asad se je obdržal na oblasti. Foto: EPA
Maj 2018: Sirski vojaki nadzorujejo območje v južnem predelu prestolnice Damask. Državljanska vojna v Siriji je od leta 2011 zahtevala več kot 387.000 smrtnih žrtev, več milijonov ljudi je bilo prisiljenih zapustiti domove. Foto: EPA
Maj 2018: Nekdanji ugledni filmski producent Harvey Weinstein se je zaradi več obtožb o spolnih zlorabah predal newyorški policiji. Klopčič okoli Weinsteina se je začel odvijati oktobra leta 2017, ko ga je več kot 80 žensk, tudi slavnih igralk, obtožilo spolnih napadov in posilstev, nekatere obtožbe so segale več desetletij nazaj. Odpustili so ga iz njegovega podjetja The Weinstein Company, primer pa je sprožil začetek gibanja #MeToo, v sklopu katerega je na spolne obtožbe opozorilo več žensk tudi z drugih področij. Maja so Weinsteina aretirali, februarja leta 2020 je bil spoznan za krivega posilstva mlade igralke in spolnega napada na pomočnico produkcije in obsojen na 23 let zapora. Pred sodiščem v Los Angelesu se bo moral še zagovarjati še zaradi ločene obtožbe posilstva in spolnih napadov. Foto: EPA
Junij 2018: Podpis skupne izjave med ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom in severnokorejskim voditeljem Kim Džong Unom v Singapurju. Na težko pričakovanem srečanju sta si voditelja segla v roke in podpisala dogovor, v katerem sta obe strani pozvali k jedrski razorožitvi Korejskega polotoka in se zavezali k "miru in blagostanju" med državama. A tudi po srečanju se ni kaj dosti spremenilo, saj je Severna Koreja nadaljevala svoj jedrski program. Foto: MMC RTV SLO
Avgust 2018: Huda suša v Avstraliji. V Avstraliji v več predelih na jugovzhodu sušno obdobje traja že od leta 2016. Pogubna suša poljedelcem in živinorejcem leto za letom povzroča številne sive lase, država pa obubožanim kmetom namenja finančno podporo. Poleg tega so državo konec leta 2019 zajeli obsežni gozdni požari, ki so uničili ogromne površine in prizadeli kar tri milijarde živali. Foto: EPA
Avgust 2018: Del porušenega mostu Morandi v Genovi v Italiji. Viadukt se je porušil med hudo nevihto, zrušenje pa je bilo tako nenadno, da so v globino zapeljali številni avtomobili in tovornjaki. Umrlo je 43 ljudi. Tožilstvo še ni končalo preiskave, a naj bi k zrušenju prispevala predvsem malomarnost pri vzdrževanju. Osumljenih je več kot 70 ljudi. Aprila letos so v Genovi namestili zadnji del konstrukcije novega avtocestnega mostu, ki povezuje strani doline Polcevera. Po končani strukturi morajo zdaj še asfaltirati cestišče in namestiti osvetljavo. Avtocestni promet je po novem viaduktu stekel poleti. Foto: EPA
September 2018: Indijski aktivist za LGBT-skupnost praznuje odločitev indijskega vrhovnega sodišča, ki je odločilo, da spolni odnosi istospolnih usmerjenih niso več kaznivi. 377. člen indijskega kazenskega zakonika, ki so ga leta 1861 uveljavili britanski oblastniki Indije, je prepovedoval "mesene odnose, ki so v nasprotju z zakoni narave, z moškim, žensko ali živaljo". Zakonik je kriminaliziral vsakršen analni ali oralni spolni odnos, v največji meri pa je prizadel ravno istospolne odnose. Zagrožena je bila 10-letna zaporna kazen. Aktivisti so se od 90. let 20. stoletja borili za odpravo te prepovedi. Foto: EPA
Oktober 2018: Savdski uradnik odpira vrata savdskega konzulata v Carigradu, v katerem je bil ubit savdski novinar Džamal Hašokdži. Hašokdžija je oktobra 2018 brutalno umorila skupina specialcev, ki je v Turčijo prišla iz Riada. Truplo so razkosali, njegovih posmrtnih ostankov pa do zdaj še niso našli. Hašokdži je konzulat obiskal zaradi urejanja dokumentov ob načrtovani poroki z zaročenko iz Turčije Hatice Cengiz. Savdska Arabija je vpletenost v umor zanikala, nato pa ga je potrdila. Prestolonaslednik Mohamed bin Salman sicer zanika, da naj bi on osebno naročil umor. V Savdski Arabiji so decembra lani peterico moških zaradi smrti Hašokdžija obsodili na smrt, še tri obtožene pa na zaporne kazni. A savdsko sodišče je septembra letos odpravilo zaporne kazni in pet obtoženih obsodilo na 20 let zapora. Foto: EPA
Oktober 2018: Podhranjen jemenski otrok. Vojaška kolicija pod vodstvom Savdske Arabije se je leta 2015 vpletla v državljansko vojno na strani vladnih jemenskih sil, ki se bojujejo proti uporniškim hutijevcem, ki jih podpira Iran. Združeni narodi si prizadevajo za oživitev mirovnih pogovorov, da bi se dolgoletna vojna v državi, ki jo je še dodatno oslabila gospodarska kriza, nato pa še pandemija covida-19, vendarle nehala. V zadnjih petih letih je umrlo več kot 100.000 ljudi. Jemen za Združene narode še vedno predstavlja največjo humanitarno krizo na svetu. 80 odstotkov prebivalcev ljudi potrebuje pomoč. Foto: EPA
November 2018: Mlada švedska podnebna aktivistka Greta Thunberg protestira proti podnebnim spremembam pred parlamentom v Stockholmu. Švedinja je zaslovela pri 16 letih, ko se je vsak petek namesto v šolo s plakatom v roki, na katerem je pisalo 'Šolska stavka za podnebje', odpravila pred parlament in od voditeljev zahtevala takojšnje ukrepanje v boju proti podnebnim spremembam. Protesti so se razširili po svetu in postali znani kot Petki za prihodnost, na njih je v letu 2019 sodelovalo prek milijon ljudi. Sama nikoli ne potuje z letalom. Prejela je množico nagrad, postala je najmlajša osebnost leta revije Time in se znašla med stotimi najvplivnejšimi ženskami revije Forbes. Dvakrat je bila nominirana tudi za Nobelovo nagrado za mir. Foto: EPA
April 2019: Streha znamenite pariške katedrale Notre-Dame v plamenih. Najverjetnejša vzroka požara sta bila slabo ugasnjena cigareta ali napaka na električnem omrežju. Francoski predsednik Emmanuel Macron si želi, da bi bila obnova katedrale končana aprila leta 2024, ko bo Pariz gostil olimpijske igre. K zamudam pri obnovi so do zdaj prispevali slabo vreme, onesnaženje s svincem in pandemija koronavirusne bolezni. Nedavno so na katedrali končali demontažo svinčenih gradbenih odrov na strehi katedrale, ki so se stalili v požaru. Zaradi vseh teh zastojev je sicer jasno, da bo katedrala do leta 2024 morda že odprta, dela pa še ne bodo končana. Po požaru so v katedrali sicer že darovali nekaj manjših maš brez občinstva, zbor katedrale Notre-Dame pa je v svoji matični hiši prvič po požaru nastopil na letošnji božični večer. Foto: EPA
Maj 2019: Britanska premierka Theresa May je v joku najavila, da bo zaradi zapletov okoli izstopa Združenega kraljestva iz Evropske unije (t. i. brexit) odstopila s premierskega stolčka. Premier je postal nekdanji zunanji minister Boris Johnson, a od takrat pa napredka v pogajanjih med Brusljem in Londonom praktično ni bilo. Združeno kraljestvo je 31. januarja leta 2020 po 47 letih zapustilo Evropsko unijo. Izstopu je sledilo prehodno obdobje, v katerem državljani in podjetja brexita še niso čutili, saj je država ostala del notranjega trga in carinske unije, je pa prineslo spremembe v institucijah EU-ja. Do konca prehodnega obdobja, ki se izteče 31. decembra letos, naj bi strani sklenili dogovor o prihodnjih odnosih, ki pa ga kljub napornim pogajanjem še ni. Foto: EPA
Avgust 2019: Protestniki v Hongkongu, ki nasprotujejo zakonu o izročanju Kitajski, se z maskami borijo proti policijskemu solzivcu. Hongkonški aktivisti so več mesecev na ulicah svarili pred vse močnejšim vplivom Pekinga, ki je najbolj viden od sprejetja spornega zakona o nacionalni varnosti za Hongkong. Ta prepoveduje izdajstvo, odcepitev, upor, prevrat, terorizem ter sodelovanje s tujimi silami. Od začetka uveljavitve zakona 30. junija letos so aretirali že več deset ljudi. Dodatni udarec za protestniško gibanje je bila tudi nedavna preložitev parlamentarnih volitev, ki naj bi po prvotnih načrtih potekale septembra. Foto: EPA
Marec 2020: Oznaka za ohranjanje medsebojne razdalje na tramvaju v Milanu. Leto je bilo v znamenju pandemije novega koronavirusa. Virus je decembra leta 2019 izbruhnil v kitajskem enajstmilijonskem mestu Vuhan in se hitro razširil na vse konce sveta. V Evropi je bilo prvo žarišče marca letos Italija. Foto: EPA
Junij 2020: Protestnik z ameriško zastavo in napisom "Ne morem dihati". V ZDA so maja izbruhnili protesti proti policijskemu nasilju, potem ko je belski policist v Minneapolisu Derek Chauvin devet minut s kolenom pritiskal na vrat temnopoltega Georgea Floyda, da je slednji umrl. Mogi so zahtevali reformo policije in opozarjali na nesorazmerno uporabo sile proti temnopoltim. Foto: EPA
Avgust 2020: Ženske opazujejo razdejanje po izjemno močni eksploziji v pristanišču v libanonski prestolnici Bejrut. Umrlo je 160 ljudi, več kot 6000 je bilo ranjenih. Prav tako so bili uničeni večji del pristanišča in bližnje stanovanjske soseske. Vzrok za silovito eksplozijo je bila velika količina zelo vnetljive kemikalije amonijev nitrat, ki so jo več let brez nadzora skladiščili v pristanišču. Kritiki libanonski vladi očitajo, da je za to vedela, a kljub temu ni ukrepala. Foto: EPA
Avgust 2020: Nepredstavljiv prizor do letos - popolnoma osamljene Španske stopnice, eden izmed simbolov Rima. Zaradi pandemije novega koronavirusa so mnoge države sprejele omejevalne ukrepe, ki so ljudem nalagali, naj v največji možni meri ostajajo doma. Foto: EPA
Avgust 2020: Beloruska udeleženka opozicijskih protestov objema pripadnika policijskih enot. Nemiri v državi so izbruhnili po predsedniških volitvah, na katerih je uradno z 80 odstotki glasov zmagal dolgoletni predsednik Aleksander Lukašenko, a mnoge organizacije in opozicija so opozarjali, da je šlo za prevare in volilne goljufije. Opozicijska kandidatka Svetlana Tihanovska izida volitev ne priznava in deluje iz Litve. Od spornih predsedniških volitev v začetku avgusta je Belorusija ujeta v eno najbolj resnih političnih kriz, saj protestniki redno zahtevajo odstop Lukašenka, oblasti pa skušajo onesposobiti opozicijo. Več mesecev se je na množičnih protestih zbralo po več tisoč ljudi v Minsku, vendar so v zadnjih nekaj tednih spremenili taktiko. Namesto množičnih zbiranj raje organizirajo več manjših protestov po vsej prestolnici. Foto: EPA
September 2020: Pogled na oranžno nebo nad znamenitim mostom San Francisco Bay. Letošnja požarna sezona v Kaliforniji je bila najdaljša in ena najhujših, saj so se gasilci septembra bojevali s petimi največjimi požari v zgodovini države. Običajno tam požari divjajo oktobra in novembra. Letos so zaznali kar 8600 požarov v naravi, ki so uničili 16.600 kvadratnih kilometrov površin, 9200 objektov in zahtevali 31 življenj. Foto: EPA
November 2020: Debata ameriških predsedniških kandidatov Donalda Trumpa in Joeja Bidna. Na volitvah je zmagal demokrat Joe Biden, ki je premagal aktualnega predsednika Trumpa. Prejel je 306 elektorskih glasov, Trump pa 232. Trump izida volitev še vedno ne priznava in govori o volilnih prevarah. Biden bo na Kapitolu zaprisegel 20. januarja 2021. Foto: EPA
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje