Novi predsednik Janukovič je obljubil, da bo gradil močne vezi z Rusijo, Evropsko unijo in ZDA. Foto: Reuters
Novi predsednik Janukovič je obljubil, da bo gradil močne vezi z Rusijo, Evropsko unijo in ZDA. Foto: Reuters
Viktor Janukovič
Janukovič je tudi uradno prisegel kot predsednik. Foto: EPA

Janukovič, ki je na predsedniških volitvah 7. februarja letos za nekaj več kot tri odstotke premagal tekmico Julijo Timošenko, je na slovesni prisegi obljubil, da bo varoval suverenost in neodvisnost države. Novi predsednik naj bi Ukrajino znova približal Moskvi, ob tem pa se zavzema tudi za njeno evropsko prihodnost.

Ukrajina kot evropska, a neuvrščena država
Janukovič je v svojem govoru ob prisegi povedal, da bo na zunanjepolitičnem področju gradil močne vezi z Rusijo, Evropsko unijo in ZDA, ki bodo prinesle najboljše rezultate državi. Zavzel se je za to, da bi bila Ukrajina evropska država, a neuvrščena. Tako ne bi smela iskati članstva v Natu ali v organizaciji Kolektivne varnostne pogodbe (CSTO), ki jo v Srednji Aziji vodi Rusija.

"Izzivi, s katerimi spoprijemamo v mednarodni skupnosti, pomenijo, da se jim moramo posvetiti skupaj, v širšem formatu. Pripravljeni smo sodelovati v tem procesu kot evropska, a neuvrščena država," je povedal Janukovič in dodal: "Ukrajina potrebuje inovativno strategijo in to strategijo bomo dosegli z mojo ekipo."

V govoru je Janukovič povedal tudi, da se Ukrajina spopada z gromozanskim dolgom, revščino in korupcijo ter da je na pragu gospodarskega zloma, zato ga čaka veliko dela.

Ukrajina razdeljena na dva pola
Slovesnost ob prisegi v ukrajinskem parlamentu je bila skromna in tako odsevala sporne volitve, ki so pokazale, da je država razdeljena na dva pola. Na prisegi namreč ni bilo premierke Julije Timošenko in članov njene stranke, tako da je polovica sedežev v ukrajinski vrhovni radi samevala.

Vrnitev Janukoviča na vrhovni politični položaj v Ukrajini predstavlja konec obdobja oranžne revolucije, ki se je začela leta 2004 na predsedniških volitvah, na katerih sta se za vrhovni položaj potegovala Janukovič in Juščenko. Volitve so tako pokazale oster razkol med rusko govorečimi volivci na severu in jugu države, ki so podprli Janukoviča, ter ukrajinsko govorečim osrednjim delom države, ki je podprl Timošenkovo.

Timošenkova se upira pozivom k odstopu
Timošenkova je po volitvah vložila tožbo z zahtevo po razveljavitvi drugega kroga predsedniških volitev, ki je bil po njenem mnenju poln kršitev, v soboto pa je to tožbo umaknila. Janukovič je Timošenkovo takoj po zmagi pozval k odstopu, kar je ona zavrnila, zato je Janukovičeva stranka v radi sprožila postopke za glasovanje o nezaupnici vladi. Timošenkova se zdaj bori in zavrača pozive k odstopu, kar priča o tem, da se bodo politične napetosti v 46-milijonski državi še nadaljevale.