Eksplozija bombe, ki je odjeknila v mestu Nalčik v ruski republiki Kabardino-Balkarija na Severnem Kavkazu, je zahtevala najmanj eno smrtno žrtev, okoli 20 ljudi je bilo ranjenih. Eksplozija je odjeknila med konjsko dirko, ki so jo pripravili v okviru praznovanj mednarodnega praznika dela.

Odgovornosti za napad, v katerem je bil ubit veteran druge svetovne vojne, za zdaj ni prevzel še nihče. Oblasti so že sprožile preiskavo dogodka v republiki, kjer napadi skrajnežev v zadnjih letih sicer niso bili pogosti.

Nemčija: zbor neonacistov
Zaradi napovedanih prvomajskih zborovanj neonacistov se je v več nemških mestih zbralo na tisoče ljudi, ki glasno nasprotujejo tovrstnim shodom. Največ jih pričakujejo v Berlinu, kjer se je policija pripravila na približno 3.000 desničarskih skrajnežev na eni in na okoli 10.000 levih protestnikov na drugi strani.

V prestolnici je tako v pripravljenosti približno 7.000 policistov iz vse države. Nasilni nemiri so namreč pri tovrstnih shodih skorajda običajni. Za zdaj ni poročil o morebitnem nasilju.

Tudi v noči na soboto je bilo v Berlinu v nasprotju s preteklimi leti relativno mirno, nemiri so se pojavili v Hamburgu. Po navedbah policije je bilo zanje krivih približno 150 levičarskih protestnikov.

Ruski komunisti zahtevajo odstop Putina
V ruski prestolnici policija ob mednarodnem prazniku dela v polni pripravljenosti pričakuje okoli 40.000 protestnikov. Na tisoče privržencev komunizma na moskovskih ulicah zahteva odstop premierja Vladimirja Putina in vrnitev leta 1991 razpuščene Sovjetske zveze. "Socializem je svoboda in mir," vzklikajo protestniki, ki v rokah nosijo slike Josipa Stalina in Vladimirja Lenina. V Moskvi sindikati pripravljajo pet ločenih demonstracij, tri shode in enajst srečanj, glavno dogajanje pa naj bi potekalo na trgu Tverskaja pred rezidenco moskovskega župana. O nemirih ne poročajo.

Neparlamentarne opozicijske skupine in borci za človekove pravice so v Moskvi organizirali ločene proteste pod geslom "dan jeze", na katerih se je zbralo okoli 3.000 ljudi.

Zborovanja v Franciji so bila letos manj množična kot po navadi
Lani se je po ocenah prirediteljev na ulicah francoskih mest zbralo 1,2 milijona ljudi, kar je precej več kot letos, ko naj bi jih po podatkih organizatorjev zborovalo 350.000, po ocenah francoskega notranjega ministrstva pa 195.000. Francoski sindikati so izrazili predvsem nasprotovanje načrtovani pokojninski reformi.

Protivladni protesti v Grčiji
Grška policija je s solzivcem razgnala mlade demonstrante v Atenah, ki so protestirali proti strogim varčevalnim ukrepom vlade, namenjenim zmanjševanju grškega javnega dolga. Prvomajske parade, ki so jih pripravili sindikati in in levičarske stranke, se je udeležilo na tisoče Grkov.

Shodi na ruskem Daljnem vzhodu
Delavske demonstracije so zaznamovale tudi praznik dela na ruskem Daljnem vzhodu. V okoli sto mestih se je skupno zbralo skoraj 250.000 ljudi. Največji shod z več kot 60.000 udeleženci je potekal v Jakutsku. V celi Rusiji se je zbralo okoli 1,7 milijona ljudi.

Spomin na žrtve spopadov v Carigradu
Carigrajske ulice so polne protestnikov, ki korakajo proti trgu Taksim. Turška vlada je letos na zahteve sindikatov trg Taksim, kjer je nasilje ob prvomajskem shodu leta 1977 zahtevalo življenje 36 protestnikov, v celoti odprla. Lani je na trgu Taksim potekala spominska slovesnost z omejenim številom udeležencev. V pripravljenosti je na tisoče policistov, ki so temeljito preiskali vse, ki so se želeli udeležiti zborovanja na Taksimu. Na osrednjem tgu pričakujejo do 300.000 ljudi.

Delavci zahtevajo boljše plače in nova delovna mesta
Na tradicionalnih delavskih demonstracijah so se zbrale množice v večini večjih azijskih mest, med drugim v Džakarti, Manili, Kuala Lampurju, Tokiu in Hongkongu. Protestniki so zahtevali nova delovna mesta in dvig minimalnih plač.

V Macau so se protesti proti inflaciji in nezakonitemu delu sprevrgli v nasilje, v katerem je bilo ranjenih več ljudi. Portestniki so v policijo metali kamenje in prazne steklenice, policija pa je odgovorila z vodnimi topovi in solzivcem.