Bahrajnski protestniki zahtevajo odstavitev sunitske kraljeve družine, ki je na oblasti več kot 200 let. Foto: EPA
Bahrajnski protestniki zahtevajo odstavitev sunitske kraljeve družine, ki je na oblasti več kot 200 let. Foto: EPA
Libija
V Tripoliju so bili v preteklih dneh priča shodom v podporo Gadafiju. Foto: EPA
Bahrajn
Bahrajnska vojska zapušča ulice. Foto: Reuters
Jemen
Protestniki v Jemnu zahtevajo odstop predsednika Saleha. Foto: Reuters
Alžirija
Vlada v Alžiriji je zaradi pritiska protestnikov napovedala, da bo do konca meseca odpravila izredno stanje, ki v državi traja že 19 let. Foto: Reuters
Egipčani so se učili od Srbov
Vrenje v arabskem svetu

Kmalu zatem, ko se je vojska popolnoma umaknila s trga Biser v bahrajnski prestolnici, je policija protestnike, ki so se želeli vrniti na trg, pregnala z vodnimi topovi in solzivcem, a je tudi policija nato zapustila zbirališče protestnikov.

Umik vojske z ulic je ukazal bahrajnski prestolonaslednik Salman, red in varnost na ulicah pa naj bi ohranjala policija.

Umik vojske z ulic je bila glavna zahteva opozicijskih strank, ki so ravno zaradi prisotnosti vojske sprva zavrnile ponudbo kralja Hamada bin Isa Al Kalifa za dialog. "Menimo, da ni resna volja po dialogu, saj vojska ostaja na ulicah," je povedal Ibrahim Mattar, član bloka Wefaq.

Mattar je dodal, da bi morale oblasti "sprejeti koncept ustavne monarhije" in umakniti vojsko z ulic, preden bi se lahko začeli kakršni koli pogovori. "Potem lahko oblikujemo začasno vlado z novimi obrazi, ki ne bodo vključevali zdajšnjega notranjega in obrambnega ministra," je še dejal.

Kralj Bahrajna je ponudil dialog vsem strankam, da bi poskušali končati nemire, ki so do zdaj zahtevali šest življenj, na stotine ljudi pa je bilo ranjenih. Svojega najstarejšega sina Salmana je prosil, naj začne pogovore za rešitev politične krize. Po umiku vojske so se pogovori tudi začeli, poroča BBC.

Šiitska večina v Bahrajnu že dolgo zahteva več političnih svoboščin v državi, ki ji vlada sunitska dinastija.

Potem ko so bahrajnske varnostne sile v petek streljale na množico, ki je bila namenjena proti trgu Biser, je pomoč v bolnišnicah poiskalo več kot 60 ljudi.

Mediji svarijo pred maščevanjem kritikom Gadafija
Napeto je tudi v Libiji, kjer že od leta 1969 vlada Moamer Gadafi. Od srede je v spopadih med nasprotniki Gadafija in varnostnimi silami umrlo najmanj 46 ljudi, številka pa bi bila lahko še višja. Mednarodna organizacija za človekove pravice Human Rights Watch (HRW) je sporočila, da je v nasilnem zatrtju demonstracij umrlo najmanj 84 ljudi.

Državni mediji svarijo pred povračilnimi ukrepi privržencev dolgoletnega voditelja. Protesti potekajo predvsem v regionalnih mestih, kjer ljudje živijo v revščini. Ponekod so ostali brez elektrike. Oblasti so v petek onemogočile tudi dostop do medmrežja v državi.

Libijske sile so v Bengaziju v soboto streljale na množico žalujočih, ki so se udeležili pogreba žrtev petkovega nasilja. Ostrostrelci naj bi streljali s strehe štaba varnostnih sil in ubili 15 ljudi.

Priče so poročale, da so varnostne sile v petek streljale na protestnike, ki so se v Bengaziju - mestu, ki je približno 1.000 kilometrov oddaljeno od prestolnice Tripoli - približali hiši, v kateri prebiva Gadafi, kadar je v mestu. Po streljanju naj bi v bolnišnico prepeljali najmanj 35 trupel.

Smrt protestnika v Jemnu
O protestih poročajo tudi iz Kuvajta, kjer je bilo v spopadih z varnostnimi silami ranjenih 30 ljudi, Omana, Jemna in Džibutija.

V jemenski prestolnici Sana je policija streljala na več tisoč protestnikov proti režimu predsednika Alija Abdulaha Saleha. Ubit naj bi bil najmanj en protestnik, pet pa je ranjenih. Do zdaj je bilo v devetih dneh protestov v Jemnu ubitih najmanj sedem ljudi, več kot 150 pa je bilo ranjenih.

Protestniki so se začeli zbirati pred univerzo v Sani, nato pa so se podali pred stavbo ministrstva za pravosodje. Pot jim je preprečila policija, ki so se ji pridružili tudi posamezniki v civilnih oblekah. Začelo se je prerivanja in obmetavanja s kamenjem, policija pa je odgovorila tudi s strelnim orožjem.

Protestniki so se zbrali tudi v pristaniškem mestu Aden, kjer pa ni videti policije. Zaradi pomanjkanja varnostnih sil se že pojavljajo roparji in plenilci, nekatere skupine pa uničujejo vse, kar naj bi predstavljalo Salehov režim.

Džibuti se je pridružil protestom
V Džibutiju so v soboto znova izbruhnili spopadi med privrženci opozicije in policijo. Po podatkih notranjega ministrstva sta bila pri tem ubita najmanj dva človeka. Policija je prijela tudi tri opozicijske voditelje.

Več tisoč protestnikov je v prestolnici zahtevalo odstop predsednika Ismaela Omarja Gueleha, ki je na oblasti od leta 1999. Prvi protesti, ki so jih navdahnili ljudski vstaji v Tuniziji in Egiptu, so se v tej majhni državi na Afriškem rogu pojavili v petek.

30.000 policistov na ulicah Alžira
V prestolnici Alžirije se je kljub prepovedi zbralo več sto nasprotnikov režima Abdelaziza Bouteflike. Na osrednjem trgu 1. maja v središču Alžira je policija z gumijevkami pregnala okoli 400 ljudi, pri tem naj bi bilo več protestnikov ranjenih. Oblasti naj bi na ulice Alžira, kjer vlada obsedeno stanje, poslale okoli 30.000 policistov, da bi preprečili proteste.

Slovensko zunanje ministrstvo slovenskim državljanom, ki načrtujejo potovanje v Bahrajn, odsvetuje potovanja, ki niso nujna. Slovenskim državljanom, ki so že v Bahrajnu že, svetujejo izredno previdnost in izogibanje mestom, kjer potekajo javna zbiranja ali demonstracije, ter redno spremljanje medijskih poročil in drugih virov. Tistim, ki bi nameravali potovati v Libijo, pa svetujejo dodatno previdnost in preverjanje pred potovanjem. Obenem odsvetujejo nenujna potovanja v nekatere dele Libije - v dele province Cirenajka, še posebej mesti Bengazi in Al Bajda. Priporočajo tudi dodatno pridobitev informacij iz drugih virov. Zaradi poročil o čezmejnih kriminalnih aktivnostih odsvetujejo vsa potovanja, ki niso nujne narave, tudi v obmejna področja s Čadom, Nigrom, Alžirijo in Sudanom.

Egipčani so se učili od Srbov
Vrenje v arabskem svetu