"Učinek domin" uspešnih ljudskih vstaj v Tuniziji in Egiptu bo očitno temeljito preoblikoval razmerja v arabskem svetu. Že več tednov trajajo prostesti v Jemnu, v zadnjih dneh se je močno zaostrilo v Libiji, Egipt se le postopoma umirja, a kljub temu je glavna skrb prve velesile sveta majhna kraljevina sredi Perzijskega zaliva.

Bahrajn, 750 kvadratnih kilometrov velika otoška država z le 1,2 milijona prebivalci, bo preizkusni kamen za politiko ZDA, ki v politični retoriki radodarno uporablja besedni zvezi svoboda in demokracija, a pri tem zvesto sledi svojim vojaškim interesom.

Bo peta flota ostala brez domovanja?
Padec režima kralja Hamada bin Isa Al Kalife bi resno ogrozila ameriško vojaško navzočnost v Perzijskem zalivu. V Bahrajnu domuje ameriška peta flota, ki je steber nadzora nad območjem in hkrati oskrbovalno vozlišče za operacije v Iraku in Afganistanu.

"Nasilje ni pravi odziv. Oblasti morajo biti bolj odzivne in uresničevati upanja in sanje ljudi," sporoča Bela hiša, ki pa težko prikrije nelogodje ob tem, da je se maje režim, ki je bil v zadnjih dveh desetletjih eden najtesnejših zaveznikov ZDA.

Šiitski večini vlada sunitska manjšina
Sunitska kraljeva družina Al Kalifa vlada Bahrajnu vse od odhoda Britancev leta 1971, več kot dve tretjini prebivalstva pa sestavljajo nezadovoljni šiiti. PoMubarakovem padcu se je izobražena mladina povezala prek spleta in socialnih omrežij in pripravila proteste zaradi nezaposlenosti, diskriminacije in razvejane korupcije. Zelo podobno razmerje med obema islamiskima ločinama je bilo tudi v Iraku.

"Bahrajn je najpomembnejša strateška točka v Perzijskem zalivu," zatrjuje Michael Rubin, nekdanji prebivalec Bahrajna in strokovnjak za območje pri Ameriškem podjetniškem inštitutu, na katerega se je CNN obrnil za oceno pomembnosti Bahrajna za ZDA.

Bahrajn - iranski Kuvajt
"Na eni strani se v Bahrajnu križajo interesi ZDA in Irana, na drugi strani pa še interesi Savdske Arabije in Irana. Bahrajn je nekakšen iranski Kuvajt," je Rubin opozoril na to, da Iran vidi Bahrajn kot del svojega zgodovinskega ozemlja, tako kot je Kuvajt dojemal režim Sadama Huseina. Arhipelag 33 otokov je bil do 16. stoletja perzijska pokrajina in ob odhodu Velike Britanije je Iran razglasil, da je otočje del njihove države.

"Če bo bahrajnska vlada padla, ni dvoma, da bo država postala iranski satelit in peta flota bo morala spakirati," napoveduje Rubin in dodaja: "Obamova administracija se ne izreka jasno o nemirih v Bahrajnu, saj je to država, v kateri si ne moremo privoščiti spremembe režima."

Sosedje se bodo prilagodili Iranu
ZDA bi lahko za svojo ladjevje v Perzijskem zalivu skušala najti novo domovanje v sosednjem Katarju ali Združenih arabskih emiratih. "Obstaja občutek, da domine padajo, pri čemer obstaja občutek, da so ZDA veliki poraženec, zato bodo iranske sosede primorane v koncesije velikemu sosedu, če nas marajo ali ne," velike spremembe ameriški moči na območju napoveduje Rubin.