Potem ko sta ljudski vstaji v zadnjih tednih odnesli voditelja Tunizije in Egipta, so protivladni protesti zajeli tudi Jemen in Bahrajn, na ulice pa se je znova podala tudi iranska opozicija. Med obiskom v Londonu je ruski zunanji minister Sergej Lavrov posvaril pred kakršnimi koli poskusi drugih držav, da bi še dodatno zanetile nezadovoljstvo med ljudmi.

"Prepričani smo, da so pozivi k revolucijam neproduktivni. V Rusiji smo imeli revolucijo in ne verjamemo v vsiljevanje revolucij drugim," je dejal Lavrov, ki je s svojimi izjavami očitno kritiziral ZDA.

ZDA za spremembe, a brez nasilja
Ameriška državna sekretarka Hillary Clinton je tako prav danes iranskim opozicijskim protestnikom zaželela "enako priložnost", kot so jo pred kratkim izkoristili Egipčani.

Ameriški predsednik Barack Obama pa je na današnji novinarski konferenci dejal, da Washington podpira politične reforme na Bližnjem vzhodu, a si želi, da bi se demokratične spremembe zgodile brez nasilja in neredov.

Za Egipt je Obama dejal, da od tam prihajajo "pravi signali", za razliko od Irana, kjer se vlada po njegovih besedah obnaša ironično, saj so se iranske oblasti v petek pretvarjale, da podpirajo ljudski upor proti egiptovskemu predsedniku Hosniju Mubaraku, nato pa so nad svoje protestnike poslale varnostne sile.

Ker se spremembe dogajajo po celoten Bližnjem vzhodu, je to pri največjem ameriškem zavezniku Izraelu in delu ameriške politike vzbudilo zaskrbljenost zaradi nepredvidljivosti, vendar je Obama te spremembe označil za proces, ki se ne dogaja zaradi terorizma, ampak ker so ljudje stopili skupaj.

"Seveda nas skrbi vprašanje stabilnosti, vendar svet se spreminja in treba je stopiti pred spremembe," je dejal Obama.

Za Obamo je vsaka država na Bližnjem vzhodu različna in ima svoje tradicije, ZDA pa ne morejo narekovati dogajanja v njih. Toda lahko se držijo nekih splošno veljavnih načel, kot je nasprotovanje nasilju in sili, in zagovarjajo stališče, da morajo imeti ljudje pravico do svobodnega izražanja mnenj, še pravi ameriški predsednik.

Velja samo poziv k pogovorom
Lavrov meni, da se ne bi smeli opredeljevati za eno ali drugo stran, izvajati pritiska in vsiljevati specifičnih vzorcev demokracije, saj je treba predvsem pozivati vse strani, da se pogovarjajo in rešujejo spore na miren način. "Samo tako lahko zagotovimo stabilen razvoj v smeri, ki bo v interesu vsake države," je dejal Lavrov.

Poskus širjenja specifičnih vzorcev demokracije v drugih bližnjevzhodnih državah, kot sta Bahrajn in Iran, se lahko maščuje Zahodu, je opozoril Lavrov in pri tem spomnil na palestinske volitve, ki so v Gazi prinesle zmago gibanja Hamas.

Lavrov je tudi okrcal ZDA in evropske države, zaradi sprejetja novih sankcij proti Iranu brez soglasja vse šesterice držav, ki sodeluje pri pogajanjih o spornem iranskem jedrskem programu. "Nove sankcije bi pomenile ustvarjanje socialnih težav za prebivalstvo," je prepričan Lavrov.

Z njim se ni strinjal njegov gostitelj, britanski zunanji minister William Hague, ki meni, da mora mednarodna skupnosti okrepiti miroljuben in legitimen pritisk na Teheran v dobri veri glede njegovega jedrskega programa.