Protesti v Franciji proti reformi trga dela, ki jo je vlada sprejela mimo parlamenta, pri čemer je uporabila posebno ustavno določbo, se stopnjujejo. Foto: Reuters
Protesti v Franciji proti reformi trga dela, ki jo je vlada sprejela mimo parlamenta, pri čemer je uporabila posebno ustavno določbo, se stopnjujejo. Foto: Reuters
Delavci
Del sindikatov opozarja, da bo reforma trga dela škodovala položaju delavcev, vlada pa vztraja, da bo privedla do znižanja brezposelnosti. Foto: Reuters

Proti nameri vlade, da uveljavi reformo trga dela, za katero njeni kritiki - predvsem sindikati in študenti - pravijo, da bo okrnila delavske pravice, že več mesecev potekajo množični protesti, na katerih se pojavljajo tudi spopadi protestnikov s policijo.

Sindikat CGT je tako organiziral proteste, stavke železničarjev in zapore rafinerij, da bi vlado prisilil, naj opusti načrte, po katerih bi lahko delodajalci lažje odpuščali delavce. Vlada poudarja, da bi reforma omogočila tudi lažje zaposlovanje. Reforma bi povečala fleksibilnost delovnega časa, omogočila pa bi tudi, da bi sindikati lažje sprejemali dogovore s posameznimi podjetji, namesto da bi se sklepale kolektivne pogodbe.

Valls ne bo priznal poraza
Francoski premier Manuel Valls je dejal, da je odločen, da se ne bo pridružil dolgemu seznamu politikov, ki so priznali poraz pred protestniki. "Če bi popustili pred ulico in CGT-jem, ker bi bili obsedeni s kratkoročnim obdobjem do leta 2017 (ko bodo predsedniške volitve, op. a.), bi izgubili vse," je po poročanju Reutersa dejal Valls.

Sredi 90. let je premier Alain Juppe sprožil najhujše francoske nemire v več desetletjih, ko ni bil pripravljen na kompromis glede pokojninske reforme. Po več tednih protestov je vendarle popustil.

Zaradi spora glede reforme trga dela je podpora Vallsu padla na 24 odstotkov, kar je najnižja raven, odkar je postal premier. Juppe je sicer leta 1996 sicer odstopil, ko mu je podpora padla pod 25 odstotkov.

Pritisk pred prvenstvom
Francoska vlada je pod pritiskom, saj mora najti rešitev pred začetkom evropskega nogometnega prvenstva 10. junija. Sindikat CGT je namreč zagrozil, da bo oviral izvedbo prvenstva, če dogovora ne bo.

Premier je z vsemi voditelji sindikatov po telefonu govoril v soboto. Predstavnik vlade Stephane Le Foll je dejal, da je to dokaz, da ni še nič končano. "Pripravljeni smo se pogovarjati, ne pa tudi predati se," je dejal.

Vir blizu premierja je za Reuters dejal, da dogovora vlade in CGT-ja še ni, a da je Valls sindikatom, ki podpirajo vlado, zagotovil, da bo vlada vztrajala pri besedilu zakona.

"Predvsem moramo biti odločni," je dejal finančni minister Michel Sapin. "Ravnati drugače ne bi bilo pravično do drugih sindikatov, ki večinoma podpirajo besedilo." Vlada pri zakonu uživa podporo zmernejšega sindikata CFDT. "Besedila ne bomo umaknili. Nismo v letu '68," je dejal predstavnik vlade Le Foll, pri čemer je mislil na množična študentski in delavski upor leta 1968.