Od terorističnih napadov 11. septembra 2001 je Guantanamo Bay – do tedaj pozabljena ameriška baza ob robu kubanske jugovzhodne obale – postal sinonim za mednarodne ugrabitve in mučenje v imenu ameriške "vojne proti terorizmu". Zapor je (bil) prizorišče barbarskega mučenja, ki ga je administracija Georgea Busha ostro zanikala; v Guantanamu je ameriška osrednja obveščevalna služba Cia razvila grozljivo zasliševalno tehniko, znano kot navidezno utapljanje.

Potem ko je pred skoraj dvema letoma slavil na predsedniških volitvah, je Barack Obama obljubil, da bo končal mučenje, in napovedal zaprtje zapora v enem letu od prevzema oblasti. Osem mesecev po preteku tega roka je Guantanamo še vedno odprt, v njem pa se nahaja še 176 zapornikov, slaba četrtina od prvotnih 775 ujetih v črni pravni luknji, brez obtožnice proti njim, brez sojenja v pogojih, ki so jih tako rekoč vse organizacije za človekove pravice obsodile za nezakonite in brezvestne.

Nekaj sprememb je le vidnih; zaporniki ne nosijo več oranžnih pajacev, zloglasni Kamp X-Ray pa so podrli.

Ta teden bodo enemu izmed zapornikov začeli soditi, njegovo sojenje pa je preizkus ameriške nove pripravljenosti, da se sooči z brutalno zapuščino Busheve vojne proti terorizmu. Primer proti Omarju Kadru, kanadskemu državljanu in najmlajšemu zaporniku, je simbol za krivice v Guantanamu. Kadr je prvi otrok, ki mu bodo sodili za vojne zločine od sojenj nacistom v Nürnbergu po 2. svetovni vojni.

Kadra so ameriške sile ujele v Afganistanu julija 2002, ko je bil star le 15 let, po zaslišanju v Afganistanu pa so ga prepeljali v ameriško vojaško bazo na Kubi. Pozneje so ga obtožili vojnih zločinov, ker je domnevno vrgel granato, ki je ubila ameriškega vojaka.

Nedolžen otrok ali mladi bojevnik Al Kaide?
Clive Stafford Smith, pravni direktor skupine za človekove pravice Reprieve, trdi, da bo primer Kadra svetu pokazal, da vojaške komisije ne morejo zagotoviti pravice. "Omara sem videl v Guantanamu – bil je otrok in je še imel brazgotine od poškodb, ki jih je staknil med bojem. Najhuje, kar lahko rečejo o njem, je, da je bil z očetovimi prijatelji, ko se je znašel ujet v napadu ameriških vojakov. Sojenje njemu je, kot če bi sodili članom Hitlerjeve mladine, medtem pa bi ignorirali primere proti nacističnim voditeljem. Sploh je pa celoten proces nezakonit," meni Smith.

Sojenje Kadru je prvo, odkar so se po odločitvi ameriškega vrhovnega sodišča, da je sistem vojaških komisij nezakonit tako po vojaškem pravu kot Ženevskih konvencijah, ponovno začela zaslišanja. Kmalu zatem je Obama ustavil vsa sojenja, da bi lahko zagotovili zakonitost sojenj.

Obramba: Kadra so mučili
Osrednja trditev Kadrove obrambe je, da so ga med zaslišanjem v ameriškem centru za pridržanje v Bagramu mučili; po njegovih trditvah so ga obesili na okvir vrat, mu grozili s posilstvom, urinirali po njem. Njegovo pravno moštvo trdi, da kakršno koli priznanje ne more biti uporabljeno, ker so do njega prišli z mučenjem. Tožilstvo zanika, da so danes 23-letnega Kadra mučili in da je svoje izjave podal prostovoljno.

V skladu z mednarodnim pravom bi morali otroka, ujetega med bojem, obravnavati kot žrtev, ne kot bojevnika. Če bo spoznan za krivega, bo Kadr šele peti teroristični osumljenec, ki ga bodo obsodili v osmih letih, odkar je Bush ustanovil prvo vojaško komisijo v Guantanamu, in prvi, odkar je v Beli hiši Obama.

Al Kuosi priznal
Ibrahim Mohamed Al Kuosi, nekdanji telesni stražar, voznik in kuhar prvega moža Al Kaide Osame bin Ladna, naj bi postal prvi obsojeni zapornik iz Guantanama, odkar je Obama postal predsednik. Da bi končal svoje osemletno bivanje v Guantanamu, je v Sudanu rojeni 50-letnik dosegel dogovor s tožilstvom in priznal krivdo v nekaterih točkah obtožnice. Kdaj bo sodba izrečena, še ni znano.

Al Kuosi je julija priznal, da je konec 90. let prejšnjega stoletja podpiral vodjo teroristične mreže Al Kaida Osamo bin Ladna. Ameriška vojska trdi, da so ga leta 1990 poslali na mudžahedinsko bojno linijo v Afganistanu, leto pozneje pa naj bi začel delati kot bin Ladnov računovodja v Kartumu. Septembra ali oktobra leta 1996 naj bi se voditelju Al Kaide pridružil v gorah Tora Bora, po ameriški invaziji na Afganistan pa je pobegnil v Pakistan, kjer so ga zajela pakistanska plemena, ga predala pakistanskim, te pa ameriškim oblastem, v Guanatamo pa so ga privedli leta 2002.

Ne vemo, kdaj bo vojna (proti terorizmu) končana
ZDA kljubuje kritiki vojne proti terorizmu. Tistim (novinarjem), ki podvomijo v zakonito delovanje Guantanama, posredujejo izjavo: "Ni dvoma, da imajo ZDA v skladu z zakonom o vojni oblast, da zadržijo ljudi, ki so sodelovali pri nezakonitih bojih, za čas trajanja sovražnosti brez obtožb ali sojenja. Kot pri vseh vojnah tudi za to ne vemo, kdaj se bo končala. Kljub temu lahko zadržimo bojevnike do konca vojne".