Zapisal je, da se kesa zaradi sodelovanja v genocidu, in prosil za predčasno izpustitev na prostost.

Krstića je haaško Mednarodno sodišče za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije (ICTY) leta 2004 pravnomočno obsodilo na 35 let zapora zaradi podpiranja in pomoči pri izvajanju genocida v Srebrenici.

Njegovi odvetniki so junija letos na MICT, ki je naslednik haaškega sodišča, vložili prošnjo za predčasno izpustitev skupaj s pismom, ki ga je napisal Krstić in v katerem zahteva njegovo objavo. MICT je dokumentacijo danes posredoval medijem.

Krstić je pismo predsednici MICT-a Gracieli Gatti napisal v haaškem priporu, kamor se je po dveh tretjinah prestane kazni vrnil iz poljskega zapora.

V pismu je sporočil, da bi tudi sam glasoval za resolucijo Združenih narodov o genocidu v Srebrenici, a da nima pravice glasovati, ker se v tej resoluciji omenja tudi njegovo ime, ker je zagrešil "nepredstavljivo in neodpustljivo kaznivo dejanje". Dodal je tudi, da bi, če bi imel možnost, šel v Potočare, da bi se poklonil žrtvam genocida in prosil za odpuščanje.

Krstić je v zadnjih mesecih vojne v Bosni in Hercegovini kot general poveljeval tako imenovanemu Drinskemu korpusu vojske Republike Srbske. Kot tak je bil prisoten ob padcu Srebrenice, enklave pod nominalno zaščito mirovnih sil ZN-a, kjer so sile bosanskih Srbov umorile več kot 8000 bošnjaških moških in dečkov, kar je haaško sodišče označilo za genocid.

Med sojenjem Krstiću je tožilstvo kot dokaz njegove krivde predložilo posnetek telefonskega pogovora, kjer Krstić enemu od podrejenih daje navodila, da ne smejo pustiti živega niti enega pridržanega Bošnjaka.

"Sodeloval sem pri ustvarjanju humanitarne krize"

Krstić je v pismu potrdil, da je vedel, da so nekateri člani glavnega štaba nameravali zagrešiti genocid, a da ta štab ni imel dovolj moči za streljanje brez uporabe Drinskega korpusa. "Vedel sem, da bi uporaba sil pod mojim poveljstvom bistveno prispevala k usmrtitvi bošnjaških ujetnikov," je zapisal Krstić.

Potrdil je tudi, da je podpiral zločin proti človečnosti s sodelovanjem v prisilni odstranitvi bošnjaških civilistov iz Potočarjev leta 1995.

"Sodeloval sem pri ustvarjanju humanitarne krize, ki je sledila prisilni preselitvi žensk, otrok in starejših iz Srebrenice, v kateri sem tudi sam sodeloval, vedoč, da so bili civilisti v Potočarih izpostavljeni umorom, posilstvom, pretepanjem in zlorabam," je še zapisal.

Sodišče je Krstićevo prošnjo za predčasno izpustitev v preteklosti že večkrat zavrnilo zaradi resnosti kaznivega dejanja. O novi zahtevi bo odločala predsednica MICT-a.

Pred zaprtjem ICTY-ja leta 2017 so bili obsojeni vojni zločinci praviloma izpuščeni na prostost po dveh tretjinah odslužene kazni. MICT je nepopustljivejši in bistveno bolj restriktivno preučuje vse prošnje za predčasno prekinitev služenja kazni.