Ob prvem obisku v Alžiriji je Hollande v sredo po srečanju z alžirskim predsednikom Abdelazizom Boutefliko poudaril, da ni prišel, "da bi se pokesal ali se opravičil". "Prišel sem, da bi povedal resnico," je dejal in pojasnil, da je namen njegovega obiska osredotočiti se na prihodnost ter poskusiti mobilizirati francosko in alžirsko družbo.

Nepravični in brutalni sistem ima ime - kolonializem
V nastopu pred alžirskimi poslanci pa si je Hollande premislil in dejal, da priznava trpljenje alžirskega ljudstva v času francoske kolonialne nadvlade. "Alžirija je bila več kot 132 let podrejena globoko nepravičnemu in brutalnemu sistemu. Ta sistem ima ime - to je kolonializem - in priznavam trpljenje, ki ga je kolonializem zadal alžirskemu ljudstvu," je v parlamentu izjavil predsednik Francije.

Evropa praznovala, Alžirija žalovala
Pri tem je naštel nekaj najbolj krutih dogodkov, med njimi pokole v Guelmi in Setifu, kjer so francoske sile z vso silo zatrle nacionalistične nemire, ki so izbruhnili po drugi svetovni vojni. "8. maja 1945, ko je svet slavil nad brutalnostjo, je Francija pozabila na svoje univerzalne vrednote," je dodal Hollande.

Žendamerija je streljala na slavnostno povorko, kjer so prevladovali protikolonialni napisi, pri čemer je bilo ubitih več deset ljudi. Sledili so krvavi povračilni napadi na evropske priseljence (103 ubiti), na kar je policija in vojska odgovorila z nasiljem, v katerem je umrlo šest tisoč ljudi. Dogodek je bil prelomnica v odnosih med arabskimi nacionalisti in Francozi, po kateri skupnosti nista mogla več ubežati krvavi državljanski vojni.

Kljub silnemu pričakovanju brez opravičila
Resnico je po mnenju Hollanda treba povedati tudi o okoliščinah, v katerih se je Alžirija izvila izpod kolonialne vladavine. "Naša dolžnost je, da govorimo o nasilju, krivicah, pokolih in mučenju ... Ugotavljanje resnice je dolžnost, ki Alžirce povezuje s Francozi. Zato je pomembno, da imajo zgodovinarji dostop do arhivov," je povedal.

Doslej se še noben francoski predsednik ni opravičil za zločine, zagrešene v obdobju kolonializma, kar zahtevajo številni Alžirci. Dvodnevni obisk Hollanda so tako v Alžiriji pričakovali z napetostmi, pri čemer je tamkajšnje medije zaposlovalo predvsem vprašanje, ali se bo francoski predsednik opravičil.

Pol stoletja od najbolj krvave kolonialne vojne
Alžirska vojna, ki je uradno divjala med letoma 1954 in 1962, je zahtevala življenja več sto tisoč ljudi. Alžirska zgodovina govori kar o 1,5 milijona mrtvih, medtem ko je francosko zgodovinopisje piše o skupno 400 tisoč mrtvih. Izredno krvava kolonialna vojna je odprla pot k dekolonizaciji sveta - najprej je začel razpadati francoski kolonialni imperij, hitro mu je sledil še britanski, čemur se nato niso mogli upirati niti v Belgiji, Španiji in na Portugalskem.

Spopad v severni Afriki, katere obalne predele je uradni Pariz razglasil celo za del matične Francije, je bil tudi prelomnica v prikritih operacijah proti gverilcem, saj so francoski protiobveščevalci in padalci izpilili gestapovske metode pri zatiranju uporniških gibanj. V naslednjih letih in desetletjih pa so francoske vojaške oblasti svoje metode in ugotovitve rade volje delile s sorodnimi režimi po vsem svetu.