Na osrednji slovesnosti ob dnevu zmage, domovinske hvaležnosti in veteranov ter 15. obletnici operacije Nevihta na mestnem stadionu v Kninu, kjer so se zbrali ves državni in vojaški vrh, vojni veterani ter vojaki in policisti, je Kosorjeva dejala, da je bila Hrvaška v vojni žrtev in da je v Nevihti branila svojo domovino in svoj dom.

"Nikomur ne dovolimo, da bi se vtikal v naše svetinje, Nevihta pa je bila ena izmed njih. Minili so časi, ko so nam govorili, kaj naj proslavljamo. Proslavljali bomo Nevihto, ker s tem slavimo zmago in mir," je povedala premierka in poudarila, da brez vojnih veteranov ne bi bilo hrvaške države, zato se jim je zahvalila in dodala, da bi jim morali izražati hvaležnost vsak dan.

Josipović izrekel priznanje vsem vpletenim
Hrvaški predsednik in vrhovni poveljnik vojske Ivo Josipović je poudaril, da je bila Nevihta izvedena v skladu z vsemi pravili vojskovanja ter ob spoštovanju mednarodnih konvencij in da je zato treba izraziti priznanje vsem, ki so jo načrtovali in so v njej častno sodelovali pod vodstvom prvega hrvaškega predsednika Franja Tudjmana. Tudi predsednik sabora Luka Bebić je v govoru izpostavil veliko vlogo Tudjmana in poudaril, da ne bodo nikomur dovolili, da bi jo zmanjševal.

Slovesnost se je začela s slovesnim polaganjem vencev na kninskem mestnem pokopališču in dvigom velike državne zastave na trdnjavi nad mestom. Dvigovanja zastave so se udeležili državni in vojaški vrh, vsi člani vlade, 32 pripadnikov enote, ki je sodelovala v Nevihti, številni poslanci ter predsednik opozicijske stranke SDP Zoran Milanović. Ob dvigu zastave je na ulicah mesta potekal slovesen mimohod hrvaških vojnih veteranov.

Nevihta se je začela 4. avgusta 1995
Hrvaške varnostne sile so Nevihto začele 4. avgusta leta 1995 zjutraj, že naslednji dan pa so bili v središču Knina, ki so ga prebivalci večinoma zapustili. V napadu na 630 kilometrov dolgi fronti je po hrvaških virih sodelovalo približno 150.000 pripadnikov hrvaške vojske, policije in hrvaških vojakov iz BiH-a. Nasproti jim je stalo približno 40.000 srbskih vojakov. Takrat je Hrvaška znova prevzela nadzor nad večjim delom svojega ozemlja, ki so ga leta 1991 ob pomoči Srbije zasedli tamkajšnji Srbi.

Po hrvaških virih je v času Nevihte državo zapustilo približno 90.000 hrvaških Srbov, kot to navaja tudi Mednarodno sodišče za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije. V Srbiji medtem trdijo, da je svoje domove v avtomobilskih in traktorskih kolonah zapustilo od 200.000 do 250.000 Srbov. Tudi zato v Srbiji vsako leto ob obletnici Nevihte pripravijo komemoracijo v spomin na pregon Srbov iz Hrvaške.

Hrvaška se vojaško-policijske operacije izpred 15 let spominja že nekaj dni pred praznikom, večinoma pa jo označujejo kot briljantno zmago, ker so hrvaške sile v nekaj dneh vnovič vzpostavile nadzor nad približno petino državnega ozemlja.

Srbija: Nevihta je bila etnično čiščenje
Drugače pa je v Srbiji, kjer Nevihto pojmujejo kot nacionalno katastrofo, etnično čiščenje in vojni zločin nad hrvaškimi Srbi. Po hrvaških virih je med Nevihto državo zapustilo približno 90.000 hrvaških Srbov, medtem ko v Srbiji trdijo, da je bilo z domov pregnanih najmanj 200.000 Srbov. Tudi zato v Srbiji vsako leto ob obletnici Nevihte pripravijo komemoracijo v spomin na pregon Srbov iz Hrvaške.