Na Hrvaškem so počastili spomin na konec operacije Nevihta pred 14 leti, v kateri so hrvaški vojaki in policisti leta 1995 znova zasedli Knin in približno petino hrvaškega ozemlja, ki je bilo pet let pod nadzorom srbskih upornikov.

"Hrvaška ni zgrajena na zločinu," je hrvaški predsednik poudaril na slovesnosti v Kninu, ki sta se je udeležila tudi premierka Jadranka Kosor in predsednik sabora Luka Bebić.

Mesić je na slovesnosti v Kninu, nekdanji trdnjavi srbskih upornikov, poudaril, da je operacija Nevihta ustvarila tudi možnosti za konec vojne v BiH-u. "Prihod hrvaške vojske v Knin je pomenil konec upora deloma zaslepljenih in deloma zavedenih hrvaških državljanov srbske narodnosti," je dejal predsednik.

Ob tem je Mesić obsodil vse zločine, ki so bili storjeni med hrvaško domovinsko vojno, ne glede na to, kdo jih je zagrešil ali kdo so bile žrtve. "Zločine pod krinko hrvaštva moramo obsoditi in obsojamo jih še bolj odločno, ker mečejo senco na pravično in plemenito borbo hrvaških branilcev ter na njihove žrtve. To mora biti jasno vsakemu na Hrvaškem in vsakemu v tujini," je dejal.

Predsednik je poudaril, da "ta Hrvaška ni zgrajena na zločinu - v nasprotju z neko drugo tvorbo, ki je v času druge svetovne vojne uzurpirala hrvaško ime". "Ta tako imenovana Neodvisna država Hrvaška je bila zasnovana na zločinski ideologiji in je bila prežeta z zločinom, od prvih do poslednjih dni svojega obstoja," je dejal.

Slovenija ni manjkala
Tudi na slovesnosti v Kninu pa se Mesić ni mogel izogniti odnosom s Slovenijo in slovenskim zadržkom na hrvaški poti v Evropsko unijo. Po njegovih besedah je Hrvaška po vstopu v Nato še bolj trdno usmerjena proti EU-ju, ne glede na slovensko blokado. Pri tem je ponovil, da bo Hrvaška pri reševanju tega vprašanja konstruktivno sodelovala, ne bo pa privolila v to, da bi se morala odpovedati svojemu ozemlju v zameno za članstvo v EU-ju.

Kosorjeva se je spomnila Tudjmana
Jadranka Kosor je na slovesnosti prvič nastopila v vlogi predsednice vlade. V svojem govoru je poudarila predvsem zasluge hrvaških vojakov in tudi prvega hrvaškega predsednika Franja Tudjmana pri vzpostavljanju svobodne Hrvaške.

Premierka se je posvetila tudi aktualnim zadevam v državi. Meni, da je Hrvaška gospodarsko krizo pričakala bolje pripravljena kot nekatere druge države, a so zaradi strukturnih težav potrebne globoke reforme.

"Ne glede na to, kako boleče bodo, Hrvaška nujno potrebuje rešitve, ki bodo državni aparat in vse njegove mehanizme končno postavile v službo hrvaškemu gospodarstvu in hrvaškim državljanom," je dejala premierka.

Na slovesnosti v Kninu je bilo v spomin na 14. obletnico konca vojne na Hrvaškem postrojenih 14 častnih enot. Mesto so nizko preletela tudi letala mig hrvaškega vojaškega letalstva, šest letal pa je izvajalo letalske akrobacije. Slovesnost je zaznamoval tudi hrvaški ultramaratonec, ki je na mestni stadion pritekel po 1.620 kilometrih teka iz Vukovarja v Dubrovnik in nato nazaj v Knin.