Protest so organizirali sindikati, ki zahtevajo rešitev za ladjedelništvo in nadaljevanje izdelave ladij na Hrvaškem ter ohranitev 25-odstotnega državnega nadzornega svežnja delnic v ladjedelnicah. Sindikati so po večini v zahtevah enotni, protestov pa so se udeležili delavci vseh hrvaških ladjedelnic, kot so puljski Uljanik, reški 3. Maj in Brodosplit.

Hrvaška vlada namreč model privatizacije pripravlja na pogajanjih z Evropsko unijo, sindikati pa opozarjajo, da bodo, če njihove zahteve ne bodo upoštevane, pripravili nove proteste v Zagrebu in tudi Bruslju.

Tokrat so v Splitu evropski komisarki za konkurenco Nellie Kroes sporočili, naj se odpove evropski avtomobilski industriji, ne pa hrvaškim ladjedelnicam.

Ogroženih 12.000 delovnih mest
Sindikati poudarjajo, da so ogrožena delovna mesta 12.000 delavcev v ladjedelnicah, pri čemer opozarjajo, da na Hrvaškem od ladjedelnic posredno živi 160.000 ljudi. Opozarjajo tudi, da bo vlada zaprla ladjedelnice, atraktivna zemljišča pa prodala novim lastnikom, ki bodo gradili nove nakupovalne centre ali marine, ne bodo pa nadaljevali izdelave ladij.

Predsednik skupščine Neodvisnega sindikata Brodosplit Nikica Veljača je dejal, da je bil tokratni protest zgolj prikaz odločnosti, da ladjedelnice niso vstopnica Hrvaške za EU, hkrati pa je poudaril, da izgube ladjedelnic niso posledica slabega dela ladjedelcev, temveč uprav ladjedelnic, ki jih imenuje vlada.

Največ kritik je letelo na podpredsednika vlade in ministra gospodarstva Damirja Polančca, ki vodi pogajanja z Brusljem. Sicer naj bi se Polančec danes srečal s predstavniki sindikatov in jim, preden se odpravi na pogajanja v Bruselj, predstavil vladin načrt.

Ladjedelništvo je še edina preostala strateška industrija na Hrvaškem, saj obsega približno osmino celotne hrvaške blagovne menjave, a kljub temu od šestih ladjedelnic le puljski Uljanik posluje pozitivno.

EU zahteva ohranitev le 60 odstotkov zmogljivosti
Unija je že zavrnila nekaj predlogov hrvaške vlade za restrukturiranje ladjedelnic na Hrvaškem. V Zagrebu so predlagali zmanjšanje zmogljivosti hrvaških ladjedelnic za 26 odstotkov, v Bruslju pa zahtevajo ohranitev največ 60 odstotkov zdajšnjih zmogljivosti, kar bi pomenilo, da bo poleg Uljanika Hrvaška ohranila le še eno ladjedelnico, verjetno v Kraljevici. Takšen scenarij so hrvaški mediji že primerjali z usodo ladjedelnic na Poljskem, ki je sprejela zahteve EU-ja.

M. R.