Predsednik enega izmed petih največjih sindikatov, Ozren Matijašević iz Hrvaškega združenja delavskih sindikatov (HURS), je dejal, da so začeli sindikati zbirati mnenja med člani, ali so za splošno stavko, s katero bi izrazili nasprotovanje vladnemu predlogu sprememb delovne zakonodaje in uvedbi zakona o občasnem delu. Referendum med približno 400.000 člani sindikatov bo potekal do 24. januarja.

Usklajeno proti vladi
Matijašević meni, da skupna sindikalna pobuda kaže na to, da so šle stvari predaleč. Poudaril je, da vlada ni pridobila vlagateljev, kar ima za posledico izgubo delovnih mest, padec industrijske dejavnosti, zvišanje brezposelnosti in znižanje življenjskega standarda državljanov, ki ne zmorejo več plačevati svojih obveznosti.

Po dolgem času so tako znova skupaj stopili vsi največji hrvaški sindikati in večina manjših. Pričakujejo tudi podporo mladih, brezposelnih, upokojencev in vseh tistih, ki "plačujejo nesposobnost" levosredinske vlade.

Delovnik dolg tudi 60 ur?
Sindikati opozarjajo predvsem na postavki o lažjem odpuščanju delavcev ter uvedbi občasnega dela. Po njihovem mnenju predlog zakona, ki ga je pred meseci predstavil minister za delo Mirando Mrsić, omogoča uvedbo 60-urnega delovnika, odpira pa tudi vrata možnosti, da se ukinejo nadure, saj bi lahko poslovodja v daljšem časovnem obdobju sam določal režim delovnega časa.

Kuponi za hišna opravila
Z zakonom o občasnem delu želijo Hrvati legalizirati vsa domača hišna opravila in omejiti sivo ekonomijo. Državljani ali podjetja lahko kupijo vrednostne kupone, s katerimi plačajo delavce, ki jim opravijo določena drobna hišna opravila, kot je čiščenje stanovanja ali pomoč pri gostinski strežbi konec tedna. S tem ko kupijo kupon, državi plačajo tudi vse prispevke. S takšnim pristopom je Hrvaški lani uspelo pobrati skoraj 20 milijonov evrov prispevkov, ki zaradi dela na črno sicer ne bi bili plačani.

Delovnih mest vse manj
Sindikati ocenjujejo, da bo nova delovna zakonodaja neizmerno škodljiva in nepravična za delavce. Poudarjajo, da predlagana zakonodaja delodajalcu daje vse možnosti, da kroji usodo delavcev, predvsem glede odpovedi delovnih razmerij. Prepričani so tudi, da nova zakonodaja ne bo olajšala odpiranja novih delovnih mest. Nasprotno, Matijašević trdi, da je zakon o delu od leta 2009 doživel že štiri spremembe, od leta 2008 pa je v državi okoli 100.000 delovnih mest manj, število aktivnega delovnega prebivalstva pa se je zmanjšalo za 65.000.

Menijo tudi, da delovne zakonodaje ni treba spreminjati, češ da je že usklajena z evropskim pravnim redom. Novi zakon o občasnem delu označujejo za velik korak nazaj za pridobljene delavske pravice. Sindikati so posebej ogorčeni zaradi pomanjkanja socialnega dialoga.

Premalo ljudi dela
Minister Mrsić trdi, da je zakon treba gledati v širšem kontekstu, ne le kot zakon, ki bo ščitil delavce, ampak tudi kot dokument, ki bo olajšal zaposlovanje, gospodarstvenikom pa olajšal prilagajanje na krizo in prestrukturiranje podjetij. Opozarja, da je v državi zaposlenih le okoli 1,4 milijona ljudi, kar je le 52 odstotkov tistih, ki bi morali delati. Zato si je vlada postavila cilj, da to številko do leta 2020 dvigne na 64 odstotkov, kar bi že omogočilo vzdržen pokojninski sistem.