Zahtevo za izdajo nalogov za aretacijo je zaradi domnevnih vojnih zločinov in zločinov proti človečnosti, storjenih med napadom pripadnikov Hamasa na Izrael 7. oktobra in izraelsko ofenzivo v Gazi, maja letos vložil glavni tožilec ICC-ja Karim Khan.
Ta je prepričan, da so Netanjahu, Galant ter trije visoki predstavniki Hamasa – Deif kot poveljnik brigad Ezedin al Kasam, Ismail Hanija kot vodja politbiroja gibanja in Jahja Sinvar kot vodja Hamasa na območju Gaze – kazensko odgovorni za vojne zločine in zločine proti človeštvu.
Tako Izrael kot Hamas očitke zavračata.
Vse tri omenjene predstavnike Hamasa je izraelska vojska po lastnih navedbah ubila. Deif naj bi življenje izgubil v napadu na mesto Han Junis sredi julija. Zahtevi za izdajo nalogov za prijetje Hanije in Sinvarja je sodišče umaknilo, rekoč, da sta njuni smrti potrjeni. V primeru Deifa pa ICC po lastnih navedbah ne more z gotovostjo trditi, da je bil ubit, saj za to nima dovolj dokazov.
O izdaji nalogov za aretacije je odločal tričlanski odbor, v katerem je bila tudi slovenska sodnica Beti Hohler.
Izraelski urad vrhovnega državnega tožilca je ta mesec podal izjavo, s katero je podvomil o nepristranskosti Hohler, ker je pred imenovanjem na mesto sodnice delala v uradu tožilca Khana.
V primeru izdaje naloga za prijetje ICC-ja bi države podpisnice rimskega statuta, ki je pravna podlaga sodišča, morale omenjene osebe ob morebitnem vstopu na njihovo ozemlje prijeti in jih izročiti sodišču.
Izraelski politiki enotni v obsodbi ICC-ja
V uradu izraelskega premierja so odločitev ICC-ja zavrnili in jo označili za antisemitsko, enakovredno sodobnemu Dreyfusovemu procesu. Omenjeni proces se nanaša na politični škandal s konca 19. stoletja, ki je razdelil Francijo, potem ko je bil judovski častnik francoske vojske Alfred Dreyfus po krivem obtožen izdaje in vohunjenja za Nemčijo.
"Izrael z gnusom zavrača absurdne in lažne ukrepe, ki jih proti njemu izvaja Mednarodno kazensko sodišče," so zapisali v izjavi in dodali, da Izrael ne bo "popustil pritiskom" pri obrambi svojih državljanov.
"Predsednik vlade ne bo popustil pritiskom, ne bo se pustil odvrniti in se ne bo umaknil, dokler ne bodo doseženi vsi vojni cilji," so še sporočili iz urada skrajno desnega izraelskega premierja, kjer menijo, da se bo zgodba z nalogom končala tako kot Dreyfusova afera.
Podobno je v kasnejšem nagovoru državljanom povedal tudi sam Netanjahu. "Nobena nezaslišana protiizraelska odločitev nam ne bo preprečila - in tudi meni ne bo preprečila -, da bi še naprej na vsakršen način branili svojo državo," je dejal in zagotovil, da Izrael ne bo podlegel pritisku.
Nedavni obrambni minister Galant je obsodil ICC, ker da je s tem postavil državo Izrael in "morilske voditelje Hamasa v isto vrsto". Dodal je, da ta odločitev predstavlja "nevaren precedens proti pravici do samoobrambe in etičnega vojskovanja ter da spodbuja morilski terorizem."
Izraelski zunanji minister Gideon Saar je dejal, da je ICC "izgubil vso legitimnost". "Temačen dan za Mednarodno kazensko sodišče," je zapisal na omrežju X in dodal, da je ICC izdal "absurdne ukaze brez pooblastil".
"Organ, ki se imenuje 'sodišče', je brez pooblastil izdal absurdne ukaze (...) čeprav Izrael ni član sodišča," je dodal vodje izraelske diplomacije, ki je na položaju pred kratkim zamenjal aktualnega obrambnega ministra Izraela Kaca. Ta je na mestu vodje obrambnega resorja nasledil prav Galanta, ki ga je Netanjahu razrešil.
Nekdanji izraelski premier Naftali Bennet je dejal, da gre za "sramoto" ICC-ja, katerega odločitev je obsodil tudi vodja izraelske opozicije Jair Lapid in jo označil kot "nagrado za terorizem".
Da gre za temačen dan za pravosodje in človeštvo, je v odzivu na omrežju X zapisal tudi izraelski predsednik Jicak Hercog. Po njegovih besedah je izdaja nalogov za prijetje Netanjahuja in Galanta škandalozna odločitev, ki je v posmeh vsem, ki se borijo za pravičnost.
Izrael sicer ni član ICC-ja, Netanjahu pa je že aprila izjavil, da ICC-jevih poskusov spodkopavanja izraelske suverenosti ne bodo nikoli sprejeli. Dodal je, da bi izdaja naloga za aretacijo kršila pravico Izraela do samoobrambe.
Hamas bi kaznoval vse izraelske voditelje
Hamas je pozdravil naloge ICC-ja za aretacijo Netanjahuja in Galanta. "Mednarodno kazensko sodišče pozivamo, naj razširi obseg odgovornosti na vse voditelje kriminalne okupacije," je palestinsko gibanje zapisalo v izjavi.
"To je pomemben korak k pravici (...), vendar ostaja omejen in simboličen, če ga z vsemi sredstvi ne bodo podprle vse države po svetu," je v izjavi sporočil član Hamasovega politbiroja Basem Naim.
Palestinska uprava je potezo ICC-ja označila za znak upanja. Odločitev sodišča po prepričanju Palestinske uprave, ki Zahodni breg upravlja z izraelskimi okupacijskimi oblastmi, predstavlja "upanje in zaupanje v mednarodno pravo in njene institucije".
Washington zavrača odločitev ICC-ja
ZDA zavračajo odločitev ICC-ja, da izda naloga za prijetje Netanjahuja in Galanta, so v odzivu sporočili iz Bele hiše, ki menijo, da haaško sodišče ni pristojno v tej zadevi.
"Globoko smo zaskrbljeni zaradi hitenja tožilca pri zahtevi za izdajo nalogov za prijetje in skrb vzbujajočih postopkovnih napak, ki so privedle do te odločitve," je dejal tiskovni predstavnik ameriškega sveta za nacionalno varnost.
Poudaril je, da ZDA odločitev ICC-ja zavračajo in da so jasno povedale, da sodišče s sedežem v Haagu ni pristojno v tej zadevi. Naloga za prijetje Deifa, ki ga je prav tako izdal ICC, ni omenil.
Na zadevo se je odzval tudi Mike Waltz, bodoči svetovalec za nacionalno varnost v administraciji novoizvoljenega predsednika ZDA Donalda Trumpa, ki bo januarja prevzel položaj. V izjavi na omrežju X je stopil v bran Izraelu in obljubil "odločen odziv na antisemitsko pristranskost ICC-ja in ZN-a".
ZDA sicer tako kot Izrael niso članica ICC-ja.
Borrell: Nalogi ICC-ja so zavezujoči
Nalogi ICC-ja so zavezujoči in jih je treba izvesti, je med obiskom v Jordaniji dejal visoki zunanjepolitični predstavnik EU-ja Josep Borrell. "To ni politična odločitev. Gre za odločitev sodišča, mednarodnega sodišča. Odločitev sodišča je treba spoštovati in izvesti," je v jordanski prestolnici Aman dejal Borrell in poudaril, da gre za zavezujoče dejanje.
"Ta odločitev je zavezujoča in vse države pogodbenice sodišča, med katerimi so tudi vse članice Evropske unije, so zavezane izvajanju te odločitve," je povedal prvi mož evropske diplomacije, ki ga bo na položaju kmalu nasledila nekdanja estonska premierka Kaja Kallas.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje