To je zadnji v nizu protestov po spornih predsedniških volitvah in protestniki so tudi tokrat kljubovali opozorilom oblasti, ki so vse posvarile proti množičnem zbiranju na ulicah iranske prestolnice.

Po poročanju očividcev so protestniki vzklikali: "Dol z diktatorjem" in k odstopu pozivali dozdajšnjega predsednika Mahmuda Ahmadinedžada, ki je prepričljivo zmagal v prvem krogu volitev, zaradi česar so v Iranu izbruhnili najbolj množični protesti po islamski revoluciji leta 1979.

Nekatere priče poročajo, da so pripadniki protiizgredne policije in tajni agentje v civilnih oblačilih pretepali protestnike, ki so se zbrali na trgu Hart E Tir, nato pa so jih več deset strpali v vozila in jih odpeljali proč.

Podoben spopad med policijo in protestniki se je po kratkem zatišju zgodil v petek, ko je nekdanji predsednik Akbar Hašemi Rafsadžani razglasil krizo v islamski republiki in izrazil dvom v poštenost volilnega izida.

V torek je šef iranske policije Esmajl Ahmadi Mogadam opozicijo obtožil, da "neti upor" in zagotovil, da bodo njegove enote odločno ukrepale pri zagotavljanju miru.

Pripisovanje krivde tujim silam žalitev za ljudi
Kljub temu, da je iranski vrhovni verski voditelj ajatola Al Hamenej, ki ima v državi zadnjo besedo pri vseh zadevah, potrdil zmago Ahmadinedžada, pa temu še naprej nasprotuje opozicijski predsedniški kandidat Mir Hosein Musavi, ki je na volitvah zasedel drugo mesto in ki vztraja pri razveljavitvi izidov.

Musavija je v njegovih prizadevanjih za razveljavitev izidov volitev podprlo kar nekaj vplivnih verskih voditeljev in poleg Rafsandžanija še en nekdanji predsednik - Mohamed Hatami, ki je v ponedljek pozval k izvedbi referenduma o legitimnosti oblasti, saj so po njegovih besedah ljudje izgubili zaupanje v volilni proces.

Predstavniki oblasti so že od začetka protestov odgovornost za nemire pripisale zunanjemu sovražniku, a Musavi je vladajočo elito obtožil, da so take izjave žalitev za ljudstvo. Ob tem je zagotovil, da njegovi privrženci ne bodo tiho kljub ustrahovanju in grožnjam.