Skladno z dogovorom, ki sta ga Rim in Tirana sklenila novembra lani, je Italija v Shengjinu približno 75 kilometrov južno od prestolnice Tirana zgradila sprejemni center za migrante, kjer bo obravnavala prošnje prosilcev za azil, rešenih na morju. Poleg tega bo vzpostavila dve migrantski točki, kjer bodo izvajali druge postopke.

Sprejemni center v Shengjinu in migrantska točka v vasi Gjader bosta na začetku obravnavala tisoč migrantov na mesec, pozneje pa največ 3000, je povedala Meloni. "Oba centra morata delovati skupaj in bosta pripravljena od 1. avgusta," je še napovedala.

V obeh migrantskih objektih bo delovalo italijansko osebje in bosta spadala pod italijansko jurisdikcijo, medtem ko bodo za zunanje varovanje skrbeli albanski varnostniki.

V centra bodo neposredno pošiljali v Sredozemskem morju rešene prebežnike, katerih prošnje za azil naj bi po besedah Meloni obravnavali v 28 dneh, kar je znatno hitreje, kot poteka obravnava v Italiji. Prebežniki s pozitivno rešenimi prošnjami za azil bodo prepeljani v Italijo.

Pričakuje se, da bo večina prošenj za azil zavrnjenih, saj prosilci prihajajo iz varnih držav, kar samodejno omejuje možnosti za dodelitev azila. Tiste, katerih prošnje bodo zavrnjene, bodo prav tako odpeljali v Italijo in jih do vrnitve v domovino nastanili v zadrževalne centre.

Meloni je med obiskom v migrantskem centru v Shengjinu še dejala, da bodo za centre namenili predvidoma oziroma 134 milijonov na leto. Dodala je, da to ustreza 7,5 odstotka stroškov, povezanih s sprejemom prebežnikov v Italiji, in poudarila, da teh sredstev ne bi smeli obravnavati kot dodatne stroške. Vse stroške, povezane z gradnjo in obratovanjem centrov, bo krila Italija.

V centrih le prebežniki iz varnih držav

Albanski premier Edi Rama je poudaril, da velikega migracijskega problema v Evropi ne morejo samo opazovati. "Ne vem, ali bo dogovor o prebežnikih med Italijo in Albanijo uspeh ali napaka, a če bo izkazal za napako, bo to iskrena, in ne zlonamerna napaka," je izjavil Rama.

S prvima centroma za identifikacijo in sprejem prebežnikov v drugi državi želi Italija po lastnih navedbah pospešiti obravnavo prošenj za azil ali morebitne repatriacije, medtem ko se spopada s povečanim številom prebežnikov čez Sredozemsko morje. Dogovor je sicer sprožil obsežne kritike opozicije in zagovornikov človekovih pravic tako v Italiji kot v Albaniji.

Meloni je ob nastopu položaja leta 2022 obljubila, da bo zajezila migracije. A število prebežnikov, ki čez Sredozemsko morje pridejo v Italijo, je odtlej naraslo s 105.000 leta 2022 na skoraj 158.000 lani.

V migracijska centra v Albaniji bo Italija pošiljala le prebežnike, ki prihajajo iz držav, za katere v Rimu menijo, da so varne. Ta seznam se je pred kratkim povečal s 15 na 21 varnih držav, potem ko so dodali še Bangladeš, Egipt, Slonokoščeno obalo in Tunizijo. Kot navaja Reuters, je lani iz omenjenih štirih držav v Italijo prišlo 56.588 prebežnikov.