Na novico se je odzval novogoriški župan Mirko Brulc, ki je v sporočilu za javnost tovrstno navajanje ocenil kot "aboslutno nesprejemljivo", pisal pa je tudi zunanjemu ministru Samuelu Žbogarju in ministru za šolstvo Igorju Lukšiču. Žbogarja poziva, naj nemudoma ukrepa in od Italije zahteva, da sporne sezname uskladi in se opraviči.
Zadevo je razkril Primorski dnevnik, odkril pa jo je Miloš Jugovic, ki poučuje tehnologijo na nižji srednji šoli Simona Gregorčiča (s slovenskim učnim jezikom) v Dolini pri Trstu, ko je brskal po novem portalu Scuola mia (Moja šola), ki je začel delovati 18. februarja, njegov namen pa je vzpostaviti računalniško sodelovanje med šolami in družinami.
Avtor prispevka v Primorskem dnevniku Marjan Kemperle ugotavlja, da lahko nekatere kraji, ki ležijo v Sloveniji in na Hrvaškem, med prvo in drugo svetovno vojno pa so po podpisu Rapalske pogodbe iz leta 1920 med Italijo in takratno Kraljevino Srbov, Hrvatov in Slovencev spadali k italijanski državi, z njihovimi poitalijanjenimi imeni najdejo na spletnih straneh italijanskega ministrstva www.pubblica.istruzione.it.
Pod Italijo spadajo tudi Dutovlje, Postojna, Pivka, Slavina in Reka
Na portalu Scuola mia je tako mogoče poiskati različne šolo, pri čemer so navedene posamezne italijanske dežele in pokrajine. Tako je Jugovic s klikom najprej poiskal deželo Furlanijo - Julijsko krajino (FJK - Friuli Venezia Giulia), nato pa pokrajino Trst (Provincia di Trieste). Odkril je, da zadnja obsega tudi občine Dutovlje, Postojna, Pivka, Slavina in Reka, ki so del Slovenije oziroma Hrvaške, na portalu pa so označene z italijanskimi oziroma poitalijanjenimi imeni Duttogliano, Postumia Grotte, San Pietro del Carso, Villa Slavina in Fiume.
Prav tako je odkril, da je tudi v goriško pokrajino italijansko ministrstvo za šolstvo vključilo kraje, ki ležijo v Sloveniji. Kraje Kanal, Kobarid, Grahovo ob Bači, Idrijo, Miren, Renče, Anhovo in Šmartno so na portalu označeni kot Canale d'Isonzo, Caporetto, Graccova Serravalle, Idria, Merna, Ranziano, Salona d'Isonzo in San Martino Quisca.
Včasih so bili podatki le za učitelje, zdaj tudi za javnost
Primorski dnevnik navaja tudi izjave tajnic šol s slovenskim učnim jezikom v Italiji, po pričevanju katerih je bilo tovrstne sezname občin mogoče najti na spletni strani italijanskega ministrstva za šolstvo že v preteklosti, vendar so imele dostop do njih le šole in šolski uradi in niso bili dostopni javnosti.
Po letošnjem 18. februarju so se z začetkom delovanja portala Scuola mia stvari spremenile, saj so ti podatki zdaj dostopni tudi družinam in posledično širši javnosti. Pri tem Kemperle ugotavlja, da se italijanska ministrica za šolstvo Mariastella Gelmini po eni strani zavzema, da bi postala italijanska šola internetno moderna, po drugi pa dopušča, da ostaja, vsaj kar se tiče geografske razsežnosti, priklenjena na čas rapalske meje.
Na novico se je odzval novogoriški župan Mirko Brulc, ki je v sporočilu za javnost tovrstno navajanje ocenil kot "aboslutno nesprejemljivo", pisal pa je tudi zunanjemu ministru Samuelu Žbogarju in ministru za šolstvo Igorju Lukšiču. Žbogarja poziva, naj nemudoma ukrepa in od Italije zahteva, da sporne sezname uskladi in se opraviči.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje