Gre za prvo oprijemljivo posledico napovedane vizije ameriškega predsednika Baracka Obame, ki se je zavzel za svet brez jedrskega orožja. Moskovska pogajanja , ki so predvidena do poletja , z možnostjo nadaljevanja v jeseni, sledijo pripravljalnim pogovorom pred dvema tednoma v Rimu, vodita pa ju izvedenca za jedrsko oborožitev, Rose Gottemoeller (ZDA), ki je nekoč vodila Carnegiejev center v Moskvi, in Anatolij Antonov (Rusija), veteran pogajanj o jedrskem orožju. Sogovornika se dobro poznata in se celo tikata.

Nepotrebno kopičenje
Velikanske jedrske orožarne so postale v času, ki ne pozna hladne vojne, ne le nepotrebna nevarnost, marveč neracionalen strošek. Razen tega največji jedrski sili s slabim zgledom ovirata prizadevanja za neširjenje jedrskega orožja. Zato je bil Obamov predlog sprejet z velikimi upi, tem bolj, ker se je izvedelo, da se je v svoji novi varnostni strategiji tudi Rusija izrekla za razoroževanje do leta 2020. Pogajanja v Moskvi so obliž na odprte rane, ki jih je v odnosih z Rusijo zarezal nekdanji predsednik Bush (projekt namestitve raketnega sistema v Evropi, širjenje Nata). Obama priznava Rusiji spet zasluženi položaj velesile in ji daje vedeti, da si želi dialoga z njo.

Start 2 ali kaj novega?
Povod za pogajanja izvedencev je sporazum Start 1 (Strategic Arms Limitation Talks), ki je bil med velesilama podpisan julija 1991, veljati je začel decembra 1994, potekel pa bo decembra letos. Sporazum dopušča ZDA in Rusiji po 1600 strateških jedrskih nosilnih sistemov (podmornic, raket ali letal) in po 6.000 jedrskih konic. Po prvem sporazumu so se pogajali vnovič (Start 2), da bi zmanjšali dogovorjene količine, vendar neuspešno.

Ena izmed možnosti je, da bi v časovni stiski veljavnost Start 1 kratkomalo podaljšali za pet let. Toda to je splošno priznano najslabša in najdražja rešitev. Ruske rakete in podmornice rjavijo hitreje, kot jih uspevajo nadomeščati z novimi. Za obe strani so tolikšne orožarne nepotreben strošek. ZDA so predlagale zmanjšanje na po 1.000 bojnih glav, Rusija na 1.400. Poznavalci menijo, da bi bila možna rešitev nekje vmes.

Seveda pa je obilo odprtih vprašanj. Bosta strani umaknili konice iz skladišč in jih vzdrževali zgolj ob nosilcih (kot predlagajo Rusi), kako bi to nadzorovali? Medtem se je močno razvila konvencionalna oborožitev, ki je enako nevarna. Kateri del novih konvencionalnih orožij naj bi vnesli v omejevanje (dilema je povezana z raketnim ščitom v Evropi). Bo pogajalcem za novi sporazum potemtakem zmanjkalo časa ?

B. B.