Prvič po skoraj dveh letih bodo Izraelci in Palestinci v neposrednih mirovnih pogovorih znova sedli za pogajalsko mizo in poskušali v letu dni doseči dokočno ureditev več desetletij trajajočega konflikta.

Pogajanja bosta v četrtek začela izraelski premier Benjamin Netanjahu in palestinski predsednik Mahmud Abas, s katerima se je še pred uradnim začetkom pogajanj sešel ameriški predsednik Barack Obama.

Začetek pogajanj je zasenčil torkov napad pripadnikov Hamasa, v katerem so bili na Zahodnem bregu ubiti štirje judovski naseljenci. Obama je obsodil napad in zagotovil, da ta ne bo ustavil prizadevanj za mir med Izraelci in Palestinci.

Pogajalci bodo morali streti predvsem štiri trde orehe, ki jih predstavljajo vprašanja obstoja palestinske države ob izraelski, judovskih naselbin na Zahodnem bregu, status Jeruzalema in boleče vprašanje palestinskih beguncev.

Eno izmed osrednjih ovir za dosego miru je vprašanje vzhodnega Jeruzalema, ki so ga Izraelci zasedli v šestdnevni vojni leta 1967 in ga hočejo Palestinci za prestolnico svoje prihodnje države.

Da bi to vprašanje lahko rešili, je namignil izraelski obrambni minister Ehud Barak, ki je dejal, da bodo zahodni Jeruzalem in 12 judovskih sosesk z okoli 200.000 prebivalci ostali izraelski, medtem ko bodo arabske soseske z okoli četrt milijona prebivalcev predali v palestinske roke.

Na Barakove izjave se je na poti v ZDA odzval Netanjahu in dejal, da je reševanje statusa Jeruzalema na dnevnem redu pogajanj, vendar je njegovo stališče, da mora mesto ostati nerazdeljeno.

Kaj z judovskimi naselbinami?
Palestinci zahtevajo, da mora Izrael porušiti vse judovske naselbine na Zahodnem bregu, ki naj bi bil jedro njihove države, a Izraelci v to ne pristajajo. Ena izmed njihovih zahtev je tudi, da Izrael ne nadaljuje gradnje novih naselbin tudi po izteku 10-mesečne enostranske zamrznitve, ki jo je novembra lani sprejela izraelska vlada.

Izraelska stran ne pristaja na zahteve po izselitvi vseh judovskih naseljencev in Netanjahu je zatrdil, da bodo v kakršnem koli mirovnem dogovoru zadržali večje judovske naselbine. Prejšnje izraelske vlade so v zameno za te naselbine ponujale druga ozemlja.

Cilj mirovnih pogajanj je oblikovanje neodvisne palestinske države in med ključnimi vprašanji so njene meje ter pristojnosti. Izraelski premier je postavil zahtevo po demilitarizirani palestinski državi, čemur Palestinci ne oporekajo, vendar menijo, da bi moralo biti to predmet pogajanj.

Kompenzacija za begunce
Eno izmed najtežjih in najbolj čustvenih vprašanj je usoda okoli 4,8 milijona palestinskih beguncev, ki so po nastanku judovske države leta 1948 in po poznejših vojnah zapustili svoje domove ter se zatekli predvsem v sosednje države.

Netanjahu zahteva, da se Izrael prizna kot judovska država, kar za Palestince pomeni, da bi se morali odpovedati pravici do vrnitve beguncev. Palestinska stran je izrazila pripravljenost na pravično rešitev v skladu z resolucijo ZN-a, ki predvideva kompenzacijo za begunce.

Čeprav ni v ospredju, je eno izmed pomembnejših vprašanj tudi voda. Izrael namreč nadzira 80 odstotkov vodnih virov na Zahodnem bregu in Palestinci zahtevajo pravičnejšo delitev te naravne dobrine.

Neposredna mirovna pogajanja so prekinili leta 2008 po siloviti izraelski ofenzivi na Gazo, od maja letos pa so potekala neposredna pogajanja ob posredništvu posebnega ameriškega odposlanca Georgea Mitchella.

Mednarodna skupnost z optimizom gleda na začetek novih pogajanj, medtem ko so Izraelci in Palestinci veliko bolj skeptični, saj sta si obe strani pri vseh ključnih vprašanjih še vedno na nasprotnih bregovih, leta konflikta pa so samo še okrepila medsebojno nezaupanje.