Posledice izraelskega napada na Libanon. Foto: Reuters
Posledice izraelskega napada na Libanon. Foto: Reuters

"Nujno opozorilo prebivalcem doline Beka, še posebej tistim, ki so v stavbi, označeni na zemljevidu na območju Tamnine. Ste v bližini objektov, ki pripadajo Hezbolahu in bodo v bližnji prihodnosti tarča vojske," je na omrežju X zapisal tiskovni predstavnik izraelskih sil.

Kmalu za tem je k evakuaciji pozval še prebivalce dveh območij v Beki in prebivalce območja Al Havš v bližini obalnega mesta Tir. Po navedbah lokalnih medijev je Izrael nato napadel območje Al Havš in dolino Beka. Šiitsko gibanje Hezbolah je medtem po lastnih navedbah z raketami napadlo dva izraelska tanka na jugu Libanona, pri čemer naj bi bila ubita dva vojaka.

Izraelska vojska je sporočila, da je iz Libanona proti severu Izraela poletelo okoli 30 raket. Dodala je, da je v zadnjih 24 urah ubila več kot 45 borcev Hezbolaha in napadla 150 ciljev gibanja v Libanonu, vključno s skladišči orožja, raketnimi izstrelišči in drugo infrastrukturo.

Izraelska televizija Channel 12 je poročala, da je vojska zavzela vas Ajta al Šab na jugu Libanona. Prejšnji teden je televizija poročala o zavzetju vasi Marun al Ras.

Poslanec Hezbolaha Hasan Fadlala je medtem na novinarski konferenci v parlamentu poudaril, da izraelska vojska nima popolnega nadzora nad nobeno vasjo na jugu Libanona. Dodal je še, da Izrael izvaja "politiko požgane zemlje s sistematičnim uničevanjem vasi, da bi vzpostavil varovalni pas brez ljudi, stavb, polj in dreves".

Vojaška ladja nemške mornarice, ki deluje v okviru misije UNIFIL, je v jutranjih urah pred libanonsko obalo sestrelila brezpilotni letalnik. Letalnik je sestrelila v neposredni bližini ladje okoli 30 kilometrov od pristanišča v Nakuri, kjer je sedež sil UNIFIL-a. Posadka je brezpilotni letalnik zajela in ga zdaj pregleduje.

Do incidenta je prišlo ob naraščajočih napetostih v Libanonu, kjer so bili tarča izraelskih napadov večkrat tudi pripadniki misije UNIFIL-a.

Številni otroci so skupaj s starši zapustili svoje domove pred izraelskimi napadi. Foto: Reuters
Številni otroci so skupaj s starši zapustili svoje domove pred izraelskimi napadi. Foto: Reuters

Ogroženost otrok v spopadih

Otroci v Libanonu so zaradi izraelskih napadov, ki uničujejo za preživetje družin ključne storitve, izpostavljeni vse večjim tveganjem za zdravje in varnost, je danes opozoril Sklad ZN-a za otroke (Unicef). Pozivajo k zaščiti otrok v skladu z mednarodnim humanitarnim pravom in pravom človekovih pravic, predvsem pa k prekinitvi spopadov.

"Bombardiranje v Libanonu je vse pogostejše in intenzivnejše. Škoda na osnovni infrastrukturi je ogromna, na desetine zdravstvenih delavcev in osebja, ki opravlja osnovne storitve, pa je bilo ubitih," je dejal Unicefov predstavnik za Libanon Edouard Beigbeder.

Opozoril je na s tem povezane pogubne posledice za otroke v Libanonu in poudaril, da je treba v skladu z mednarodnim pravom zaščititi otroke in storitve, ključne za njihovo preživetje.

Po oceni humanitarnih agencij dostop do zdravstvenih storitev, vode in sanitarij trenutno potrebuje milijon ljudi. Potrebe so največje na območjih, kamor so se zatekle številne razseljene družine. Po vladnih podatkih je razseljenih 400.000 otrok.

Unicef ob tem opozarja, da so otroci brez dostopa do čiste pitne vode v nevarnosti, da zbolijo za boleznimi, kot sta kolera ali driska. Med razseljenimi družinami obstaja tudi nevarnost širjenja drugih bolezni, zlasti na prenatrpanih območjih, kjer ni ustreznih higienskih pripomočkov in sanitarnih storitev.

Obenem opozarjajo, da lahko zaradi množičnega razseljevanja pride tudi do ločevanja družin. Otroci, ki niso v šoli, pa so medtem pogosteje izpostavljeni poškodbam, zlorabam ali otroškemu delu, opozarja Unicef, ki v Sloveniji zbira sredstva za pomoč otrokom v Libanonu in Gazi.

Ob zaostrovanju konflikta v Libanonu so se številni prebivalci, zlasti ženske in otroci, zatekli tudi v sosednjo Sirijo, od koder zdaj prihajajo poročila o vse slabših humanitarnih razmerah. Po podatkih ZN-a je tja zbežalo več kot 270.000 ljudi, med njimi številni sirski begunci, ki so se pred tem zatekli v Libanon.

V Siriji je bilo že pred tem več kot 16 od 22 milijonov prebivalcev odvisnih od pomoči, nevladna organizacija Norveški svet za begunce pa zdaj opozarja, da Sirija po Gazi in Libanonu postaja "tretja humanitarna kriza v le 12 mesecih". Tudi tu primanjkuje vode, hrane in zatočišč.

Namestnik izvršnega direktorja Svetovnega programa za hrano (WFP) Carl Skau medtem omenja izjemno skrb vzbujajoče razmere, prebivalci Sirije, ki sprejemajo begunce iz Libanona, pa naj bi dosegli zgornje meje obremenitve.