V Jemnu kar 15 odstotkov državljanov živi z manj kot 1,25 dolarja na dan. Foto: Ksenja Sajovic
V Jemnu kar 15 odstotkov državljanov živi z manj kot 1,25 dolarja na dan. Foto: Ksenja Sajovic
Oboroženi pripadnik plemena
Jemen je na lestvici oboroženih državljanov na drugem mestu, takoj za ZDA. Foto: EPA
Oborožena pripadnika plemena
Ugrabitelji pogosto zahtevajo izpustitev zaprtih sorodnikov ali prijateljev. Foto: EPA
Jemenska vojska
Včasih mora proti ugrabiteljem posredovati tudi vojska, včasih pa ugrabitelji svoje žrtve izpustijo sami. Foto: EPA

Jemen je najrevnejša država Bližnjega vzhoda, zaradi slabega gospodarstva, pa je ogrožena tudi stabilnost razmeroma mlade države. Kar 15 odstotkov državljanov živi z manj kot 1,25 dolarja dnevno. Svetovna banka ocenjuje, da bodo zaloge nafte v Jemnu v nekaj letih pošle, povsem brez nafte pa naj bi država, katere ta surovina predstavlja kar 90 odstotkov izvoza, ostala do leta 2017.

Že lani je britanski Kraljevi inštitut za zunanje zadeve napovedal, da bi lahko gospodarski kolaps v Jemnu, destabiliziral širšo regijo od severozahodne Afrike do Savdske Arabije. Hkrati so opozorili na nenehne spopade med islamisti in plemenskimi uporniki, ki še dodatno šibijo demokracijo v državi.

Pred kratkim začeli reforme
Leta 2006 je Jemen začel gospodarske reforme, s katerimi skušajo okrepiti sektorje, ki se ne ukvarjajo z nafto. V ta namen je mednarodna skupnost zagotovila pet milijard dolarjev investicij, ki pa bodo med svetovno gospodarsko krizo verjetno pojemale. Država sicer omejuje dostop do mednarodnih finančnih institucij in nima kapitalskih trgov.

Mlada in nemirna država
Leta 1839 so Britanci okupirali pristaniško mesto Aden in tam ustanovili svojo kolonijo. Okoli kolonije so iz varnostnih razlogov vzpostavili tudi območje s svojimi zavezniki. Severni Jemen se je od otomanskega imperija osamosvojil leta 1918 in leta 1962 postal republika, Britanci pa so Aden zapustili leta 1967. Po umiku Britancev je bilo območje znano kot Južni Jemen, državi pa sta se združili leta 1990.

Moderna Republika Jemen je nastala s sporazumom med tradicionalisti s severa in marksisti z juga omenjenega leta. A mir ni trajal dolgo, saj je štiri leta pozneje spet za kratek čas izbruhnila državljanska vojna, v kateri so bili poraženi separatisti z juga in združeni Jemen je preživel. Od združitve je država doživela modernizacijo in se odprla svetu, a še vedno veliko predelov temelji na starih plemenskih običajih, številni prebivalci juga pa se pritožujejo, da je severni del bolj gospodarsko privilegiran.

Jemen ima 23 milijonov prebivalcev. Skoraj vsi državljani so muslimanske vere, od tega je 55 odstotkov šiitov in 42 odstotkov sunitov.

Orožje je zelo razširjeno
Jemen je na lestvici oboroženih državljanov na drugem mestu, takoj za ZDA. Avgusta 2007 so oblasti uzakonile prepoved nošenja orožja po mestih in hkrati zaplenile kar 150.000 kosov orožja. Zaprtih je bilo tudi več kot 200 trgovin z orožjem. Sicer pa naj bi svet skrbelo tihotapljenje orožja prek Jemna v Savdsko Arabijo. Julija lani je Savdska Arabija v treh mesecih na meji z Jemnom zasegla več kot tono eksploziva in veliko orožja, med drugim tudi 13 ročnih raketometov, 99 dinamitov, 100 vžigalnih vrvic, 12 detonatorjev in več kot 100 pušk in 15.000 nabojev.

Jemen za turiste zanimiv, a tudi nevaren
Zaradi svoje raznolikosti je Jemen, z več kot 200 otoki, zelo zanimiv tudi za turiste, ki pa so pogosto tarča ugrabiteljev. Plemenske oborožene skupine, ki ugrabljajo turiste, zahtevajo boljše šole, infrastrukturo in tudi izpustitev nekaterih zapornikov.

Večina turistov je potem izpuščena nepoškodovanih, a leta 2000 je bil v navzkrižnem ognju ubit norveški diplomat, dve leti pred tem pa so bili ubiti štirje zahodnjaki, ki jih je iz rok islamskih skrajnežev skušala osvoboditi vojska.

Nekatere ugrabitve v Jemnu v zadnjih dveh letih:
31. avgusta 2007
so bili v provinci Šabva ugrabljeni Kanadčan indijskega rodu, Sirijec in njun jemenski voznik. Delali so za podjetje, ki se ukvarja s pridobivanjem plina, izpuščeni pa so bili le dan za tem, ko je vojska zagrozila, da jih bo osvobodila s silo.
8. maja 2008 je skupina plemenskih skrajnežev ugrabila dve japonski turistki in jih zadrževala več ur, s čimer so želeli zagotoviti izpustitev enega izmed njihovih plemenskih sorodnikov.
12. avgusta 2008 so iz podobnega razloga plemenski skrajneži ugrabili francosko-alžirskega inženirja in dva jemenska voznika, ki so bili izpuščeni po nekaj urah.
14. decembra 2008 so bili ugrabljeni trije nemški državljani - ženska, ki naj bi delala za Združene narode in njeni starši. Ugrabitelji so zahtevali končanje ozemeljskega spora z drugim plemenom in izpustitev zaprtega pripadnika njihovega plemena. Izpuščeni so bili pet dni pozneje.
31. marca 2009 je bil ugrabljen nizozemski par, ki so ga izpustili 13. aprila.
11. junija 2009 je bilo ugrabljenih 24 zdravnikov in medicinskih sester z zahtevo oblastem, da izpustijo dva ujetnika. Večina ugrabljenih je bilo državljanov Jemna, nekaj pa jih je prihajalo iz Egipta, Indije in Filipinov. Izpustili so jih prihodnji dan.
14. junija 2009 so ugrabili sedem Nemcev, Britanca in Južno Korejko. En Nemec je zdravnik, ki je delal v bolnišnici, ki so jo drugi obiskali. Med njimi so bili tudi trije otroci omenjenega Nemca. Britanec je inženir, Južna Korejka pa je učiteljica, ki dela za človekoljubno organizacijo. Oblasti so dan za tem našle sedem trupel; domnevno naj bi šlo za ugrabljene tujce.

M. R.