86-letni diplomat je otok, ki velja za komunistično trdnjavo, že obiskal leta 2002, tokrat pa se vrača v državo, ki je od ameriških tal oddaljena le 145 kilometrov, a je po revoluciji leta 1959, s katero se je na oblast povzpel Fidel Castro, ni obiskal še noben drug ameriški predsednik.

Carterja in njegovo ženo Roselyn je na obisk povabila kubanska vlada, na letališču v Havani pa ga je sprejel zunanji minister Bruno Rodriguez. Po programu naj bi najprej obiskal sedež judovske skupnosti na Kubi in se srečal s kardinalom Jaimejem Ortego, rimskokatoliškim nadškofom Havane.

Položiti temelje za Grossovo svobodo
V torek bo sledilo srečanje s predsednikom države Raulom Castrom, s katerim naj bi govorila predvsem o pogojih izpustitve 61-letnega Američana Alana Grossa, ki so ga pred dnevi na Kubi obsodili na 15-letno zaporno kazen, ker je kubanskim upornikom zagotovil prepovedani dostop do interneta. Kubanske oblasti so Carterju že pred prihodom dale jasno vedeti, naj ne pričakuje, da ga bo Gross ob odhodu domov spremljal na letalu.

Ta primer je še nekoliko zaostril že tako napete kubansko-ameriške odnose. Prav Carter, ki je v Beli hiši bival med letoma 1977 in 1981, je sicer znan po tem, da skuša s svojimi izkušnjami in ugledom pomiriti kakšne krizne odnose. Tako je lani avgusta na primer odšel v Severno Korejo, kjer se je pogajal o izpustitvi tam zaprtega Američana.

Carter, Nobelov nagrajenec za mir iz leta 2002, je sporočil, da je njegov obisk zasebne narave in da pogovorov ne bo vodil v imenu ameriške vlade, pač pa se želi seznaniti z novimi gospodarskimi strategijami Havane in najti možnosti za otoplitev odnosov med državama. Sredi aprila bo namreč komunistična stranka imela kongres, na katerem bo sprejela reforme za svoje socialistično gospodarstvo.

Majhni koraki približevanja
Carter je že v svojem predsedniškem mandatu močno izboljšal kubansko-ameriške odnose, med prvim obiskom leta 2002 pa je Washington pozval, naj ukine dolgoletni trgovinski embargo proti državi. Kubansko vodstvo pa je pozval k demokratičnim reformam in izboljšanju človekovih pravic.

Zdajšnji ameriški predsednik Barack Obama je po prevzemu položaja naznanil "nov začetek" v odnosu do Kube. Olajšal je potovalne omejitve Američanov na Kubo, dovolil svoboden pretok denarnih nakazil na otok in začel nov krog pogovorov o migracijah in poštnih storitvah. Kuba je po drugi strani izpustila večino svojih političnih zapornikov in začela modernizirati svoje gospodarstvo, a obe strani si želita še večjiih korakov. Obama je tako že večkrat poudaril, da se mora Havana še bolj potruditi, če si želi boljše odnose z Washingtonom, Castro pa po drugi strani vztraja, da Obama kljub obljubam ni storil dovolj.