"Obstaja velika verjetnost, da bo Sever še enkrat napadel," je dejal direktor državne obveščevalne službe Von Sej Hun pred pristojnim parlamentarnim odborom in dodal, da bi se to lahko zgodilo po končanju skupnih ameriško-južnokorejskih vojaških vaj. V severnokorejskem bombardiranju južnokorejskega otoka so bili prejšnji teden ubiti štirje ljudje, dva marinca in dva civilista.

Von je pojasnil, da se je Pjongjang za nepremišljeno potezo odločil zaradi notranjih trenj, ki so povezana z vprašanjem nasledstva, in zaradi vse slabših gospodarskih razmer. Že avgusta so s pomočjo prisluškovanja dobili namige, da se pripravlja severnokorejski napad na zahodu Korejskega polotoka, s čimer naj bi sinu Kim Džong Ila olajšali pot na oblast.

Peking ostaj zvest Pjongjangu
Medtem je Kitajska v Varnostnem svetu ZN-a preprečila obsodbo Severne Koreje zaradi napada na južnokorejski otok. Stalne članice VS-ja Velika Britanija, Francija in ZDA so ob podpori Južne Koreje in Japonske želele, da bi VS sprejel izjavo, s katero bi obsodil Severno Korejo zaradi kršenja resolucij ZN-a.

Kitajska je zavrnila kakršno koli besedilo, ki bi zvračalo krivdo za napad na Severno Korejo oziroma bi govorilo o tem, da Pjongjang krši resolucije ZN-a.

Peking se poleg tega ne strinja z ukrepanjem proti Severni Koreji v zvezi z bogatenjem urana, potem ko je S. Koreja nedavno sporočila, da ima nove zmogljivosti za to, še navajajo diplomatski viri v New Yorku.

Kitajski zunanji minister Jang Džječi je vse strani, vpletene v korejsko krizo, pozval, naj "se vzdržijo dejanj, ki bi še dodatno razplamtela razmere". "Strani bi morale biti zadržane in si prizadevati za vrnitev k dialogu in pogajanjem," je dejal Jang. Kitajska je bila po severnokorejskem napadu namreč deležna številnih pritiskov, naj vpliva na režim v Pjongjangu, katerega edina zaveznica je.