Neil Danziger je bil trgovec, trader (oseba, ki izvaja finančne transakcije v imenu finančne institucije) za eno največjih britanskih bank Royal Bank of Scotland, piše Wall Street Journal. S svojimi posli je ustvarjal izjemne provizije za več posrednikov, ki za banke kupujejo in prodajajo finančne proizvode.
V zahvalo za obilen promet prek njihovih računov so se mu posredniki v londonski posredniški hiši Tullett Prebon zahvalili na svoj način. Ta je vključeval najem prostitutk in dolge vikende v Las Vegasu.
A za prinos posla mu niso bili hvaležni le posredniki pri Tullett Prebonu, temveč tudi pri R. P. Martin Holdings, še eni londonski posredniški hiši prek katere je sklepal posle. V zahvalo so mu, denimo, ponudili predhoden dostop do dobro poplačanih poslov.
Ni meja za usluge
V Londonu so sicer pravila o "uslužnostnem trgovanju" (ang. favor-trading) še precej bolj ohlapna kot na ameriškem Wall Streetu in takšni odnosi med trgovci in posredniki niso nič neobičajnega, pravijo poznavalci.
Posredniki namreč rutinsko nagrajujejo trgovce z odstotkom provizij, ki jih zaslužijo, v obliki takšne in drugačne zabave – npr. oddihi ob koncu tedna v francoskem Chamonixu, ki so si jih privoščili v ICAP-u (o vpletenosti ICAP-a v prirejanje obrestnih mer smo pisali že v članku Banke se ne dajo. Novi tisoči milijard v spirali zlorab.). Tudi občasna naročila prostitutk in kokaina so se, kot že rečeno, znašla na posrednem seznamu službenih stroškov ne samo enega podjetja.
Iznajdljivost pri razvajanju je bila precejšnja. Še lani poleti je npr. newyorško podjetje BGC Partners pošiljalo limuzine in helikopterje na domove najboljših londonskih trgovcev ter njihova dekleta in žene odpeljalo na mondene konjske dirke v Ascotu. In se je izplačalo. Eden izmed nekdanjih ICAP-ovih zaposlenih je priznal, da ga je naslednji dan čakal posel, ne da bi moral kar koli reči.
Le v dobro posla
V posredniških hišah uradno sicer pravijo, da gre pri zabavanju strank za povsem upravičeno obliko razvijanja odnosov med trgovci in posredniki in ne za poplačilo. Prav tako imajo stroga pravila proti neprimerni zabavi, trdijo.
Vendar kljub temu ameriške in britanske oblasti zdaj v svoji preiskavi sumijo, da je grajenje odnosov presegalo meje zakonitega in da je ta quid pro quo odnos šel še veliko globlje od prostitutk in ponočevanj v Las Vegasu. Danziger je tako na tapeti zaradi suma, da je novačil posrednike, da mu pomagajo prirejati eno ključnih referenčnih obrestnih mer, po kateri si banke med seboj posojajo denar - libor. Danzigerjev nekdanji delodajalec RBS je sicer že februarja sporočil, da je s tega naslova dosegel poravnavo z ameriškimi in britanskimi oblastmi.
Slednje trdijo tudi, da je prav vpletenost zaposlenih v posredniških hišah, ki so v svoji preveliki zagnanosti pomagali bančnim trgovalcem, omogočila, da se je dogajanje iz majhnega grozda bank razraslo v širše delovanje, ki je na koncu tudi vplivalo na libor.
Konec lanskega decembra so britanski organi prijeli še enega trgovca, nekdanjega uslužbenca banke UBS Toma Hayesa, ki naj bi igral ključno vlogo pri manipulaciji liborja in novačenju posrednikov. A ta je WSJ-ju v začetku leta v SMS-sporočilu sporočil, da gre zadeva veliko, veliko višje od njega. Tudi UBS je že dosegel 1,5 milijarde dolarjev vredno poravnavo in priznal, da so njegovi zaposleni prirejali libor. Na plan pa še prihajajo vedno nove podrobnosti, ki razkrivajo, da so bile manipulacije res obsežne.