Ni se še dobro polegel prah, ki ga je po vsem svetu dvignil veliki bančni škandal libor. Libor je obrestna mera, ki se jo kot referenco uporablja pri ogromnem številu kreditnih pogodb in drugih finančnih instrumentov po vsem svetu, osnovana pa je na londonskem trgu. Na primer: ko si nekdo izposodi denar, posojilodajalec preveri dnevno osveženi libor (nam je sicer bližji euribor), doda določen pribitek in tako zaračuna obresti. Če je libor nižji, je tudi posojilo cenejše. Zgodba sega vse do najpreprostejših kreditov, za katere vsakdanji občani prosijo za financiranje vsakdanjih življenjskih radosti in tegob.

Sistem določanja liborja je ponujal priložnost. Bankirji je niso izpustili. Libor je na londonskem trgu kopica najpomembnejših svetovnih bank Barclays, Bank of England, Royal Bank of Scotland itd.) kartelno dvigala, ko si je zaželela višjih dobičkov, ali pa znatno spustila, da bi med krizo zastrla zaveso čez lastne majajoče se temelje.
Sistem je bil enostaven. Bančnim uradnikom je bilo treba le zavrteti telefon, dobiti kolega s konkurenčne banke in ga lepo poprositi, naj sodeluje. V medsebojno korist. Vsi bančni uradniki so potem osrednjemu britanskemu regulatorju anketno poročali, kolikšno obrestno mero so zahtevali od drugih bank za odobritev medbančnega posojila.

Postan suši reši bankirjev dan
Resnična zgodba: uslužbenec banke A je uslužbencu banke B ponudil postan suši iz prejšnjega dne in ga lepo, lepo poprosil, naj poroča o nekoliko nižji številki. Drugi ni imel srca, da bi ga zavrnil. Kot je bilo razvidno iz enega izmed poznejših pričanj, je takšna praksa tekla že iz 90. let prejšnjega stoletja.
Pristojni organi so v ZDA in Veliki Britaniji bankam v aferi libor dosodili milijardne kazni, številne odgovorne osebe so končale na naslovnicah časopisov, javnost pa se je ob njihovih podobah zgražala. Njihove manipulacije so drago stale tako obsežno število prizadetih, da si je količino težko predstavljati.

Arašidi in arašidovo maslo
Minili sta dve leti in vse bolj kaže, da dno še ni doseženo. Da ni šlo za navadno prevaro. Prevara je bila dvojna. Opeharjenje je slikovito opisal Rolling Stone: kot bi kartel prodajalcev arašidov najprej priredil ceno surovine, nato pa še priredil ceno arašidovega masla. Najprej so priredili libor, ki vpliva na posojanje denarja, nato pa še na ISDAfix, ki vpliva na trgovanje z že posojenim denarjem.
Ameriški regulatorji so svoje oči usmerili na ICAP, ki je (po njihovih sumih, poudarjamo, sumih) bil osnovni manipulator. ICAP je londonska družba, ki sicer deluje po večini relevantnih finančnih trgov sveta in je glavna pri trgovanju s finančnim instrumentom 'interest rate swaps'. Ameriški regulator trga jo sumi (angleški regulator pa je naznanil, da se namerava pridružiti preiskavi), da je skupaj s petnajstimi največjimi svetovnimi bankami manipulirala z referenčno obrestno mero ISDAfix, je poročal finančni medij Bloomberg.
Zatajili so ... spet, regulatorji
"Gre za sistematično nadaljevanje preiskav, ki jih je sprožil že sam škandal libor," je za MMC pojasnil borzni analitik in finančni strokovnjak Andraž Grahek. V nasprotju z liborjem, ki je v precej splošnejši uporabi, pa se ISDAfix uporablja predvsem za tiste 'večje' igralce. Za države, ki izdajajo obveznice, za velike mednarodne korporacije, za velike občine in pokrajine, za pokojninske sklade. Po svetu je zelo razširjena med tistimi blagajnami, ki se polnijo z denarjem davkoplačevalcev, zato so od njih (mnogokrat) odvisni socialni transferji in blaginja prebivalstva. "Bistvo je - če pogledamo oba primera - da so jih regulatorji oz. nadzorniki dobili po prstih, ker v preteklosti niso opravili svoje naloge. Zdaj je naenkrat panika in morajo to popraviti, si oprati vest. Seveda zdaj to pomeni, da so se kar naenkrat po liborju lotili ISDAfixa," je pojasnil Grahek.
Kot deja-vu se v zgodbi spet pojavi plejada istih bank, ki so sodelovale v škandalu z liborjem. Barclays, Royal Bank of Scotlad, JP Morgan Chase in še 12 drugih, je še poročal Rolling Stone.
Kaj sploh je ISDAfix? 15 največjih svetovnih bank vsakodnevno poroča mednarodnemu združenju ISDA, po kakšnih obrestnih merah je ponujalo in kupovalo določene vrste finančnih instrumentov. ISDA potem nekajkrat dnevno izračuna in sporoči obteženo povprečno obrestno mero, ki jo potem na trgih po vsem svetu uporabljajo v dejanskem trgovanju.
Menjava obrestnih mer
ISDAfix je pomemben predvsem za en ključen finančni derivat. Instrument menjave obrestnih mer. Prikažimo na primeru. Podjetje X ima v lasti obveznico, ki ima fiksno, nepremično obrestno mero, ki znaša štiri odstotke. Drugo podjetje Z ima v lasti drugo obveznico, katere obrestna mera je vezana na prej omenjeni libor. Predpostavimo, da libor ohranja približno vrednost pri dveh odstotkih.
V interesu podjetja Z je, da se zavaruje pred morebitnimi velikimi spremembami obrestne mere, ki ji lahko povzročijo izgubo (t. i. hedging). Po drugi strani pa je podjetje X naveličano konstantne višine prihodka iz svoje fiksne obveznice. Želi si nekoliko tveganja in potencialno večji dobiček. Zato bosta podjetji izmenjali obrestni meri. Kako?
Obe podjetji predpostavljata, da bo libor še dolgo zdržal pri dveh odstotkih. V pogodbi med njima bo zato podjetje Z plačalo obrestno mero libor plus dve odstotni točki (skupno štiri), Z bo ohranilo isto. Izid: obe podjetji bosta pričakovali približno iste donose. Eno izmed podjetij pa stavi, da prihodnja gibanja liborja bolje napoveduje in da bo - če se bo ta res spremenil, kot predvidevajo - iz drugega podjetja iztisnilo dobiček.
Obe družbi bi svoj posel najbrž sklenili s pomočjo londonske družbe ICAP, ki je glavni svetovni broker derivatov menjave obrestnih mer. In po vsej verjetnosti ne bi vedeli, da bi jim ICAP v kartelu z bankami zaračunal še svoje, nevidne obresti.

Sodobnosti neprimerni platformi
Banke, ki že tako postajajo vse močnejše - do te mere, da so "prevelike, da bi propadle" - so našle luknjo v sistemu. Vrednost uradnih finančnih kazalnikov se določa na podlagi nepreverjenih podatkov, ki jih priskrbijo prav one. "Problem obeh platform [liborja in ISDAfixa, op. av.] je, da sta obe morda malo zastareli, gledano na današnji čas, ko je informacijska tehnologija toliko napredovala, da bi se lahko bistveno bolj transparentno in bolj kontrolirano določalo te referenčne obrestne mere," je pojasnil Grahek.
Strnjeno povedano, iste banke so najprej dokazano manipulirale z referenčno obrestno mero libor, na podlagi katere so se ljudje in ustanove zadolževali. Nato so - za zdaj domnevno - prirejali še obrestno mero ISDAfix, po kateri se z že podeljenimi posojili trguje prek derivata zamenjave obrestnih mer.
Tanka meja med namernim in nenamernim
Preiskovalci pa ne bodo imeli lahkega dela. Meja je tanka, težko je dokazati, da je nekdo namerno vplival na spremembo obrestne mere, saj nanjo vplivajo tudi vsi drugi, "legitimni" poslovneži. "Če sem povsem iskren, na manipulacije so občutljivi številni referenčni indeksi. Mi se včasih obnašamo, kot da je glavni problem pri liborju in ISDAfixu. Vsi trgi, zlasti tisti, kjer je manj poslov, ki so manj likvidni - denimo slovenski trg - vsi referenčni indeksi, kot je recimo SDI TOP. Včasih lahko kakšna zelo majhna transakcija premakne indeks za par točk, pa se izkaže že naslednji dan, da to ni nujno najbolje odražalo ponudbe in povpraševanja. Tanka je meja med namernimi in nenamernim manipuliranjem oz. vplivom na tržne cene," je pojasnil Grahek.
Državne obveznice pod ISDAfixom
Ker pa je to trg velikih igralcev, so lahko velike tudi posledice. Veliko obveznic, s pomočjo katerih se zadolžujejo številne države sveta, se zanaša ravno na ISDAfix. Država, kot je denimo Španija, lahko gre na trg in s pomočjo ICAP-a zamenja svoja posojila po spreminjajoči se obrestni meri za predvidljivejšo, fiksno obrestno mero. Pri tem plača pribitek. In ker tu govorimo o desetinah milijard evrov, bolje za Španijo, da ICAP v tem primeru ne sodeluje z eno izmed bank.
Milijoni se hitro seštejejo
V osnovi sicer ne gre za velike številke. Medtem ko libor temelji izključno na zaupanju besedi bančnih uslužbencev, pa določanje ISDAfixa temelji na dejanskih poslih, ponudbah in transakcijah. Zato je tudi težje zmanipulirati večja odstopanja, je pojasnil Grahek. Ta znašajo maksimalno do odstotne točke obrestne mere. "V odstotkih je to minimalno. Če imate vi petodstotno obrestno mero, je ena bazična točka 0,01 odstotka," je dejal. A vseeno - če gre za več desetmilijardni posel, se milijoni hitro seštejejo. Dan za dnem.
Sodobno trgovanje s svetlobno hitrostjo
V praksi mora ves trgovalni svet zaupati nekaj deset uslužbencem za računalniškimi zasloni, da bodo v računalnike pravočasno vnesli pridobljene podatke in jih pravočasno objavili. V sodobnem finančnem svetu transakcije potekajo v delčkih sekunde. Vse manj je staromodnega kričanja po borzah - računalniški programi se odzivajo na spremembe in dobesedno s svetlobno hitrostjo kupujejo in prodajajo.
Zaposleni na ICAP-u dobi informacijo o določenem poslu, ki jo mora vnesti v sistem. Posel bi prinesel spremembo ISDAfix obrestne mere. Če vnos (v hipotetični situaciji) načrtno zamakne le za nekaj minut in informacijo deli s "prijatelji", imajo ti več kot dovolj časa, da se ustrezno odzovejo. Tudi po sledi te možnosti se premikajo preiskovalci.
Namenski zamiki?
"Imate banko, ki posodi nekomu nekaj po variabilni obrestni meri, hoče pa imeti fiksno in se zavarovati. ICAP-ovim uslužbencem je dano naročilo, da zavarujejo 'swinganje' te obrestne mere za banko. Ampak ker bi po navodilih morali takoj vnesti v sistem - in ko večji nalog pride v sistem, to pomeni spremembo na cene -, so odlagali, samo zato, da se cena ni takoj prilagodila in so lahko po boljši povprečni ceni zavarovali banko. Ta razlika v eni odstotni točki, ki je komitent sploh ni videl oziroma ni videl, kaj se v ozadju dogaja, je pa za banko prinesla nek dobiček," je povedal strokovnjak za finance.
Po poročanju Rolling Stona so med žrtvami, ki so jih dobesedno prepeljali žejne čez vodo in jih pri tem "požeparili", številne ameriške lokalne skupnosti, ki bodo morale še dolgo plačevati škodo. Baltimore, Cleveland, zgodbe so številne.
Otok zakladov
Še posebej, ko je v zgodbi očiten konflikt interesov. ICAP je imel poleg brokerske, posredniške vloge pri derivatih obrestnih zamenjav poseben oddelek, ki se je sam ukvarjal z njihovo prodajo. Zaradi izjemnih dobičkov na zaposlenega (posamezni delavec je prejel nekaj milijonov dolarjev plače letno) so ga poimenovali kar - Otok zakladov.
"Lopovi so povsod"
Cene na trgu, ki obsega za 380 bilijonov dolarjev finančnih derivatov, se torej zanašajo na poštenost nekaj deset zaposlenih, ki so hkrati v konfliktu interesov. Kot je k temu dodal Grahek: "Nekoč so imeli ljudje občutek, da so te finančne institucije kot neke vrste cerkve, popolnoma moralno nesporne institucije. Svinjarije pa se dogajajo tako v finančnih storitvah kot v vseh drugih panogah. Mislim, da je ta kriza pto le jasno pokazala. Problem je to, ker se je preveč prepuščalo razvoj in preveč divje ali premalo se je nadziralo in sledilo, kako se razvijajo določeni trgi in kateri so tisti igralci, ki na njih nastopajo, in ali imajo ti nadpovprečno moč, da so v konfliktu interesov med stranko in ponudnikom storitev. To je osnovni problem vseh teh platform."
Kako naprej?
Grahek upa, da se bo kmalu zgodilo temeljito prestrukturiranje finančnega sistema - "sprememba arhitekture". A spremembe, kot vse drugo, lahko prinesejo tudi potencialno negativne plati. Mogoče je, da bo finančna industrija pripravljena sprejeti neprimerno manj tveganj. Kapital se bo podražil za vse, tisti, ki imajo manj pod palcem, bodo težje dobili dostop do sredstev. Mogoče bo nastala čezmerna regulacija.
Sindrom črne skrinjice
V vsakem primeru bo potrebne veliko več transparentnosti pri postopku določanja vrednosti uradnih finančnih kazalnikov. Da se ne bodo pojavljale situacije, kjer bo Joža prišel na banko, najel posojilo, številka ob označbi 'euribor' pa bo v njegovi glavi naletela le na črno luknjo. Skupaj so jo 'scmarili' v neki črni skrinjici, v katero ima vpogled le nekaj deset ljudi. "Mislim, da bo tukaj treba narediti posege v samo arhitekturo določanja teh obrestnih mer. Narediti sistem, ki bo bistveno preglednejši, da bodo vsi uporabniki imeli malo več zaupanja," poudarja Grahek.
Le omejen vpliv na Slovenijo
Čeprav se ISDAfix veliko uporablja za državne obveznice, pa je bojazen, da bi zaradi domnevnih zlorab trpel slovenski državni proračun, neutemeljena. Prodaja slovenskih državnih obveznic in zakladnih menic namreč za sestavo obrestnega kupona vire poišče drugje. "Cena in donos naših izdaj se oblikujeta na podlagi cen/donosov na sekundarnem trgu že izdanih obveznic s primerljivo ročnostjo in primerljivih 'benchmark' obveznic primerljivih držav. Izhaja se iz pribitkov takšnih donosov nad referenčno obveznico za posamezno ročnost in valuto, ki predstavlja razliko med donosnostjo referenčne obveznice (npr. BUND za evro, Treasury za dolar) in obstoječe obveznice Republike Slovenije na sekundarnem trgu. Skladno s standardi finančnega trga za državne obveznice se pri novi izdaji doda še pribitek za novo izdajo (New issue premium - NIP). Velikost NIP-a je odvisna od vsakokratnih tržnih razmer," so za MMC pojasnili na finančnem ministrstvu.
Bantu država korporacijskih obveznic
Obveznice sicer lahko izdajajo tudi podjetja, in to v ZDA počnejo zelo množično. Finančni trgi v ZDA poskrbijo za kar tri četrtine potreb po financiranju gospodarstva, banke pa le za tretjino. Po drugi strani banke v Sloveniji poskrbijo za kar 80 odstotkov potreb podjetij po svežem denarju. Vsaj v tem primeru je to za nas dobro, saj ima potemtakem domnevno prirejanje ISDAfixa na nas zelo omejen vpliv. "Omejen vpliv ima zato, ker smo mi 'bantu' država, kar se tiče korporativnih obveznic," je dejal Grahek. Slovenska podjetja izjemno redko izdajo lastne obveznice za mednarodni finančni trg. Po do zdaj dostopnih podatkih sta v bližnji preteklosti s pomočjo ISDAfixa obveznice izdala le Telekom in Zavarovalnica Triglav.
Kaj pa zlato, nafta, železo?
Težava je, ker ISDAfix ni glavna težava. Je kazalnik, kam vse lahko peljejo manipulacije na trgih. Če so banke lahko tako dolgo manipulirale dve tako vplivni in temeljni obrestni meri za celoten svet, kaj se potem dogaja z zlatom, nafto in drugimi trgi? Tudi hrana postaja vse bolj financializirana in prodajana posredno - v obliki finančnih instrumentov.
"Svet je tak, da imate povsod kakšne lopove, ki to namerno počnejo. Kakšne manipulante, ki izigravajo zakon, in določen odstotek tistih v večini, ki pač tega ne počne. Tako bo vedno. Zdaj je to [bančni škandal, op. av.] prišlo bolj na oči javnosti in se je več resursov usmerilo v preiskavo tega. Mogoče pa bo v prihodnosti več teh resursov usmerjenih v cene nafte. Ali surovinske firme, ki so manipulirale ceno železove rude. Ker železova ruda se dejansko določa po določenem sestanku, ki ga imajo vsako leto. Tako to je. To so tveganja, ko se koncentracija v panogah povečuje," je zaskrbljen Grahek.
Kam bo torej popeljala preiskava domnevnih zlorab ISDAfixa?
"Zdaj so velika pričakovanja, kaj se bo zgodilo. Jaz mislim, da bo podeljenih nekaj kazni, malo bodo spremenili zakonodajo in rekli - to je naš odgovor. Čez eno leto pa se bo o vsem tem zelo malo pisalo. Banke bodo plačale nekaj milijard kazni, potem pa bo prišel libor 2.0, pa ISDAfix 2.0, mogoče bo nov 'fix' ali kak drugi 'fix', potem pa bo šla stvar naprej.
Vedno bodo možnosti za zlorabe."