Japonski proizvajalec avtomobilov Honda je v preteklem poslovnem letu, ki se je končalo marca, ustvaril 367,1 milijarde jenov (2,8 milijarde evrov) čistega dobička, kar je 73,6 odstotka več kot v predhodnem poslovnem letu. Rast dobička je posledica okrevanja japonskega avtomobilskega sektorja in večjega povpraševanja na azijskem in ameriškem trgu. Foto: Newspress
Japonski proizvajalec avtomobilov Honda je v preteklem poslovnem letu, ki se je končalo marca, ustvaril 367,1 milijarde jenov (2,8 milijarde evrov) čistega dobička, kar je 73,6 odstotka več kot v predhodnem poslovnem letu. Rast dobička je posledica okrevanja japonskega avtomobilskega sektorja in večjega povpraševanja na azijskem in ameriškem trgu. Foto: Newspress
Osrednji indeks borze v Tokiu Nikkei je letos poskočil že za 30 odstotkov. Foto: EPA

Po vsega 0,4-odstotni rasti v prvem četrtletju je torej slika ameriškega gospodarstva zdaj precej lepša, a vseeno so ekonomisti pričakovali še več, saj so napovedovali triodstotno rast BDP-ja. Največje zasluge za 2,5-odstotno rast gredo zasebni porabi, ki pri letnem BDP-ju predstavlja 70-odstotni delež. V prvih treh mesecih je poraba porasla za 3,2 odstotka, kar je več od napovedanih 2,8 odstotka. Ameriški dolar je po objavi svežih podatkov o BDP-ju izgubil nekaj vrednosti. Evro je porasel do 1,3045 dolarja.

Finančne krivulje na Valu 202:

Telekom je imel lani slabih 800 milijonov evrov prihodkov, kar je 3,8 odstotka manj kot leta 2011. Čisti dobiček je porasel za 28 odstotkov, 43,7 milijona evrov.


Občuten padec Amazonovih delnic

Na Wall Streetu se je petkovo trgovanje začelo negotovo. Vlagatelji se bojijo, da izredni likvidnostni ukrepi Zveznih rezerv ne dajejo pravih rezultatov. Širši newyorški delniški indeks S & P 500 (1.580 točk) se je v prvih dveh urah znižal za četrtino odstotka. Delnice spletnega trgovca Amazon so padle za osem odstotkov, saj četrtletni rezultati niso dosegli pričakovanj. Tudi Evropa je v petek malce izgubljala, vseeno pa je bila tedenska rast najvišja letos. Frankfurtski DAX30 (7.814 točk) je pridobil 4,6 odstotka.

Tiskanje denarja dvignilo borzo v Tokiu
Tokio je pretekli teden nadaljeval izjemno rast. Indeks Nikkei (13.884 točk) se je povzpel za več kot štiri odstotke. Da se je japonski trg po dolgih letih "umiranja na obroke" končno zbudil - samo letos so se delnice Sonyja in Bridgestona podražile za skoraj 70 odstotkov -, gre zasluga predvsem domači centralni banki, ki po zgledu Feda povečuje obseg odkupovanja državnih obveznic in slabi jen. V svežem poročilu je tudi zvišala napovedi gospodarske rasti (z 2,3 na 2,9 odstotka) in inflacije (z 0,4 na 0,7 odstotka) za tekoče fiskalno leto, ki se konča z marcem. Ugotavlja tudi, da je tretje največje gospodarstvo sveta pokazalo prve znake okrevanja.

Tečaji delnic na Lj. borzi (26. april):

NOVA KBM

+2,82 %

0,73 EUR

PETROL
+1,11 %

227,00

TELEKOM

+0,98 %

92,70
LUKA KOPER

+0,50 %

7,99
ZAV. TRIGLAV

+0,05 %

19,40

MERCATOR

+0,00 %

109,00

KRKA

-0,10 %

48,65

GORENJE

-0,93 %

4,26


Ta teden štiriodstotna rast zlata
Zlato se je v petek podražilo za odstotek (ob 18. uri je bila cena 1.455 dolarjev, kar je slabe štiri odstotke več kot prejšnji petek) in lepo okreva po izjemnih padcih sredi aprila. Kupci so spet dobili pogum, v državah v razvoju je povpraševanje veliko tako po zlatih kovancih kot po nakitu, poleg tega so na nakupni tudi centralne banke. Marca sta Rusija in Kazahstan šesti mesec zapored povišala vrednost zlatih rezerv. Lani so centralne banke pokupile največ zlata po letu 1964 in imajo skupaj v lasti 19 odstotkov vsega izkopanega zlata.

Pozitiven teden na Ljubljanski borzi

Na Ljubljanski borzi so tudi v petek rast nadaljevale delnice Petrola, Telekoma in Triglava, ki veljajo za podjetja, ki jih utegne država zaradi težav s proračunom privatizirati. Petrolove so se na dan, ko je Slovenijo obiskal prvi mož Gazproma Aleksej Miller, podražile za več kot odstotek in dosegle največ 227 evrov. Tečaj Krkinih delnic se ob 300 tisoč evrih prometa skoraj ni spremenil. Posli so se sklepali med 48,50 in 48,95 evra. Indeks SBI TOP (624 točk) je pridobil 0,39 odstotka, na tedenski ravni pa skoraj štiri odstotke. Donosnost slovenske desetletne obveznice se je znižala na 5,88 odstotka.