V Kazahstanu so opravili drugo štetje prebivalstva, odkar je država, po razcepu Sovjetske zveze, samostojna in kazahstanski narod se lahko pohvali z velikim številom stoletnikov. 26 je starejših od 100 let. 12 med njimi pa je še posebno trdoživih, preživeli so na ekološko zastrupljenem območju.

Greh Aralskega jezera
Nekoč je bilo Aralsko jezero četrto največje na svetu. Potem pa je sovjetski režim sklenil, da bo kultiviral puščavo okoli jezera, to pa je pomenilo delno izsušitev jezera. Nasadi bombaža so skoraj povsem posrkali vodo, jezero se danes razteza le še na tretjini nekdanje površine. Na dnu se nalaga sol, ki ob viharjih onesnažuje širšo soseščino. Izsušeno dno je postalo domovina termitov, nekdanje ribiške vasi so opustele. Strokovnjaki OZN-ja trdijo, da je zgodba o Aralskem jezeru največja ekološka katastrofa, kar jih je do zdaj zakrivil človek.

Skrivnost je v mleku
To pa očitno ne moti kazahstanskih korenjakov. Osem od dvanajstih živi neposredno ob izsušenem jezeru, štirje pa v ne preveč oddaljenem Kazalyju. Vendar je razkrita tudi skrivnost njihovega preživetja. Na tem območju so od nekdaj zelo številne kamele. Očitno so starci redno pili »šubat« - fermentirano kamelje mleko. Je to rešitev za visoko starost in tudi za lajšanje ekoloških katastrof?

B. B.