"Tajvan je nedeljiv del kitajskega ozemlja. Vlada Ljudske republike Kitajske je edina legitimna vlada, ki predstavlja celotno Kitajsko. Načelo ene Kitajske je splošno priznano pravilo mednarodnih odnosov in univerzalni konsenz mednarodne skupnosti," je na novinarski konferenci v Pekingu povedal tiskovni predstavnik kitajskega zunanjega ministrstva Džao Lidžjan.

Sorodna novica Janša: S Tajvanom potekajo pogovori o izmenjavi predstavništev

"To je tudi politični temelj odnosov med Kitajsko in Slovenijo ter Kitajsko in Evropo," je sporočil po poročanju kitajskega spletnega portala CGTN.

Na Kitajskem so dodali, da ne bi smel nihče podcenjevati odločenosti in zmožnosti kitajskega naroda, da varuje svojo "nacionalno suverenost in ozemeljsko celovitost".

Janša je v ponedeljek v pogovoru za indijsko televizijo Durdaršan med drugim razkril, da s Tajvanom potekajo pogovori o "izmenjavi predstavništev". Obenem je sicer zatrdil, da "to ne bo na ravni veleposlaništev". "To bo predstavništvo na enaki ravni, kot jih ima že veliko držav članic EU-ja," je sporočil.

Dejal je, da bo Slovenija podprla vsako suvereno odločitev Tajvancev: če bodo želeli živeti neodvisno ali pa če se bodo "svobodno, brez prisile, vojaškega posredovanja, izsiljevanja ali strateškega goljufanja, kot se trenutno dogaja v Hongkongu, odločili, da bi bili radi del Kitajske".

Ostro je kritiziral Kitajsko zaradi odziva na napoved Litve na odprtje diplomatskega predstavništva na Tajvanu in tajvanskega v Litvi.

Tajvansko zunanje ministrstvo je medtem na družbenem omrežju Twitter izrazilo "hvaležnost" slovenskemu premierju za "odločno podporo".

Del opozicije izrazil kritiko

Poslanec Nik Prebil (LMŠ) je v izjavi za medije izrazil ogorčenje nad tovrstnimi izjavami premierja, ki da mečejo slabo luč na Slovenijo in zaostrujejo odnose s Kitajsko. Glede možnih posledic je v luči podjetji, povezanih s Kitajsko, omenil tako gospodarske kot politične in poudaril oster odziv Kitajske. "S tem predsednik vlade kaže samo, da je provokator, populist in vse prej kot državnik," je dejal.

Kot nevaren precedens je označil to, da je Janša obšel državni zbor, kjer da se je doslej usklajevala vsa zunanja politika. "Potreben bo ustrezen pogovor na ravni državnega zbora in pojasnila s strani vlade," je še dejal.

Poslanska skupina Socialnih demokratov (SD) je medtem po informacijah portala N1 zaradi Janševih izjav opozicijskim partnerjem poslala pobudo za sklic izredne, za javnost zaprte seje odbora DZ-ja za zunanjo politiko. Vložena naj bi bila že v četrtek.

Tudi Matjaž Nemec (SD), član odbora za zunanjo politiko, je Janševe poteze označil za skrb vzbujajoče, češ da njegovo ravnanje ni v skladu z zunanjepolitičnimi akti. Po njegovem mnenju se premier s takšnimi izjavami, brez vednosti in potrditve državnega zbora, spušča v politično situacijo, ki bi lahko škodovala interesom Slovenije.

Tudi on je omenil vpliv na gospodarsko sodelovanje, ostrina odziva Pekinga pa po njegovem prepričanju tudi daje vedeti, da bi lahko imele izjave premierja zunanjepolitične posledice.

Janša se je odzval na zahtevo za izredno sejo. "CK KP Kitajske preko svojih izpostav v #KUL @strankaSD zahteva izredno sejo. Ker da Slovenija ne bi smela gospodarsko sodelovati s Tajvanom, čeprav to počne že dolgo in čeprav ima večina EU-ja in OECD-ja tam že predstavništva," je zapisal v tvitu.

Evropski poslanec Milan Brglez (S & D/SD) je v torek na tem omrežju zapisal, da gre pri premierjevih izjavah za "nesramno in noro privatizacijo zunanje politike". "Predsednik vlade se požvižga na zakon o zunanjih zadevah in državni zbor, medtem ko nas bo sprl z najmanj dvema velesilama," je zapisal Brglez. Janša je prek svetovnega spleta odvrnil, da ima velika večina držav članic EU-ja gospodarska predstavništva na Tajvanu in obratno. "Le ponosni nasledniki diktature v stranki SD lahko nasprotujejo enakopravni in suvereni evropski politiki Slovenije in pristajajo na drugorazrednost. Ker so na Kitajskem na oblasti njihovi vzorniki," je zapisal.

Slovensko-kitajski poslovni svet o pomembnosti stabilnih političnih odnosov za gospodarstvo

Izvršni odbor Slovensko-kitajskega poslovnega sveta je po številnih odzivih, ki so jih sprožile izjave premierja Janeza Janše glede Tajvana, poudaril pomembnost stabilnih političnih odnosov za dobrobit poslovnega okolja v obeh državah ter za napredovanje gospodarske izmenjave. Poudarjajo, da morajo ostati gospodarski odnosi nepolitizirani.

Kot so v izvršnem odboru sveta, ki deluje znotraj Gospodarske zbornice Slovenije, zapisali v sporočilu za javnost, politično okolje močno vpliva na stabilnost in zaupanje v odnosu med državami.

Navajajo spodbudna gospodarska poročila, ki govorijo o slovenskem ekonomskem okrevanju po globalnem zaprtju zaradi pandemije. "Del gospodarskih, investicijskih in trgovinskih odnosov, kjer smo priča najbolj izjemni slovenski izvozni rasti, je odnos med Slovenijo in Kitajsko," so izpostavili.

Na nedavne izjave premierja Janeza Janše glede Tajvana se je odzval gospodarski minister in podpredsednik vlade Zdravko Počivalšek. Kitajska je eden največjih slovenskih gospodarskih partnerjev zunaj EU, je zapisal na Facebooku in dodal, da morajo "osebna stališča, tudi če so dana z najboljšimi nameni, upoštevati gospodarsko realnost".

Uroš Lipušček: Pekingu smo vrgli rokavico

Za komentar dogajanja smo na MMC-ju poprosili nekdanjega dolgoletnega dopisnika iz Kitajske, Uroša Lipuščka.

Kaj taki pogovori pomenijo za odnose med Slovenijo in Kitajsko?
Dejstvo, da je kitajsko zunanje ministrstvo izjavo Janše označilo za "nevarno in globoko šokantno", napoveduje hudo poslabšanje odnosov med Kitajsko in Slovenijo, čeprav ima več držav EU-ja v Tajvanu podobne urade. Kot piše tajvanska centralna agencija CNA, potekajo pogovori o vzpostavitvi trgovinskega urada, ne pa veleposlaništva. To pomeni, da Slovenija vendarle ostaja pri sprejeti politiki OZN-a o eni Kitajski. Janša je kot predsednik Sveta EU-ja septembra pozval članice, naj se zoperstavijo kitajskim grožnjam in izpričajo solidarnost z Litvo, ki je dovolila, da so tajvanske oblasti svoj novi urad v tej baltiški državi označile z imenom Tajvan (namesto urad Tajpeja kot druge evropske države), kar v diplomatskem žargonu napoveduje priznanje Tajvana kot neodvisne države. Glede na to, da se je Slovenija na pritisk nekdanjega ameriškega državnega sekretarja Pompea izrekla tudi proti uporabi Huaweieve mobilne tehnologije G5 pri nas, bo zadnja izjava Janše Slovenijo uvrstila med najbolj protikitajske države v EU-ju. Njegova izjava o tem, da Rusija in Kitajska koordinirata akcije v povezavi s krizo v Ukrajini, pa bo še en razlog več za poslabšanje tudi odnosov z Rusijo. Več kot očitno je, da je zdajšnja slovenska vlada postala dobrovoljni kmet na šahovnici, na kateri igrajo ZDA šah s Kitajsko in Rusijo. Znano je, da je v šahu kmeta najlažje žrtvovati. Vlada bi za takšne strateške poteze morala imeti dovoljenje parlamenta.

Kaj bi lahko Slovenija pridobila z vzpostavitvijo predstavništev s Tajvanom?
Brez dvoma bo ustanovitev takšnega urada povečala izvoz izdelkov visoke tehnologije, ki jih izdelujejo v Tajvanu, v Slovenijo. Vprašanje pa je, ali bomo tudi mi tako uspešni pri izvozu v Tajvan.

Kakšen odziv in (gospodarske) posledice od Pekinga lahko pričakujemo na to napoved in na Janševe kritike Kitajske, ki bi morala po njegovih besedah odgovarjati, ker ni sveta pravočasno obvestila o grožnji novega koronavirusa?
V Pekingu so poleg omenjanja "neodvisnosti" Tajvana najbolj alergični na obtožbe, da je covid-19 ušel iz državnega laboratorija v Vuhanu, kar so kitajske oblasti poskušale prikriti. Za zdaj za to ni prav nobenih verodostojnih ugotovitev. Celo ameriške obveščevalne službe so v svoji zadnji celoviti analizi ugotovile, da odgovor na to vprašanje za zdaj ni mogoč. Janša se je torej tudi glede tega vprašanja postavil na ekstremno protikitajsko stališče, česar v Pekingu ne bodo pozabili.

Ali bi lahko bila Slovenija deležna takšnega pritiska Kitajske, kot je bilo to v primeru Litve?
Za kakšne ukrepe se bodo v Pekingu odločili proti Sloveniji zaradi zadnjih Janševih izjav, ni mogoče napovedati, brez dvoma pa bodo poskušali doseči, da te izjave ne bodo postale valeča snežena kepa, ki se ji bodo pridružile tudi druge evropske države.

Ali Janševe izjave morda nakazujejo spremembo slovenske zunanje politike do Kitajske?
Prav nobenega dvoma ni, da gre v bistvu za napoved strateškega obrata slovenske zunanje politike, ki je do zadnje Janševe vlade poskušala do vseh petih velikih sil varnostnega sveta OZN-a voditi konstruktivno politiko ne glede na razlike, ker smo mi člani zahodnih integracij. Zadnja protikitajska poteza predsednika vlade Janše in kandidiranje Slovenije za nestalno članico varnostnega sveta proti Belorusiji, ki je posredno naperjena proti Rusiji, pa nas uvršča med redke države, ki smo Pekingu in Moskvi, s privolitvijo v ameriško politiko ohranjanja njene svetovne hegemonije, vrgli rokavico. Majhne države v takšnih soočenjih do zdaj še nikoli niso bile uspešne.