Posel med kitajskim podjetjem Xinjiang Production (XPCC) in ukrajinsko družbo KSG Agro so sklenili, potem ko je Ukrajina lani razveljavila zakon, ki je tujcem preprečeval nakup zemlje v Ukrajini, piše ekonomski portal Quartz.

Kmetijska zemljišča v vzhodnem delu pokrajine Dnepropetrovsk bosta kupili kitajski državni podjetji, ki pridelujeta žita. Sprva bodo odkupili 100.000 hektarjev zemlje, ki se bodo sčasoma povečale na tri milijone hektarjev, t je devet odstotkov vseh kmetijskih zemljišč v Ukrajini.

Pomoč pri gradnji infrastrukture
Kot del dogovora je država nekdanje Sovjetske zveze s kitajsko banko Export-import sklenila tudi posel za tri milijarde dolarjev posojila, ki bo namenjen razvoju kmetijstva v Ukrajini. V zameno za živila bo Ukrajina od Kitajske dobila semena, ustrezno mehanizacijo kot tudi gradnjo kemične tovarne za proizvodnjo gnojil na podlagi dušika in obrat za proizvodnjo osnovnih sredstev za zaščito rastlin in biocidov.

XPCC je med drugim obljubil, da bo v ukrajinski Avtonomni republiki Krim pomagal pri gradnji avtoceste in mostu čez ožino na polotoku Kerč, kjer je industrijski center v državi.

Nova oblika kolonializma
Tovrstni poslovni dogovori sicer niso novost. Savdska Arabija, Južna Koreja, Združeni arabski emirati, Velika Britanija kot tudi ZDA so po krizi zvišanja cen hrane med letoma 2007 in 2008 v drugih državah kupovale kmetijska zemljišča.

Južna Koreja je, recimo, kupila 690 hektarjev zemlje v Sudanu, kjer prideluje pšenico. Egipt na 800.000 hektarjev površine v Ugandi goji koruzo in pšenico. Egipt je leta 2010 v Rusiji kupil 427 hektarjev zemlje za pridelavo različnih pridelkov. Kitajska pa je leta 2011 v Tadžikistanu kupila 110 hektarjev kmetijske površine za pridelavo bombaža in riža.

Kritiki tovrstne prakse menijo, da gre le za novo obliko kolonializma bogatejših in izkoriščanje revnejših držav. Po nekaterih podatkih je bilo tako po vsem svetu prodanih od 0,7 odstotka do 1,75 odstotka kmetijskih zemljišč. Med njimi prevladujejo predvsem države v Afriki, v Vzhodni Evropi, Latinski Ameriki in tudi v Aziji.

Kitajska ima le devet odstotkov obdelovalnih površin
Kitajska ima 1,35 milijarde prebivalcev, ki za preživetje potrebuje petino celotne zaloge prehrane. Tretja največja država na svetu ima zaradi hitro rastoče industrije in urbanizacije le devet odstotkov pridelovalnih površin.

Nekateri analitiki se bojijo, da bi lahko Kitajska v prihodnosti kupila kar vse kmetijskopridelovalne površine v Ukrajini. Zaradi podobnega strahu so oblasti na Filipinih prepovedale Kitajski nakup zemljišč v državi. Mozambik pa se je uprl uvozu kitajskih kmetov, ki bi zamenjali domačo delovno silo.

Zagovorniki tovrstnih poslov pa menijo, da bo Ukrajina s tem povečala izvoz hrane. Vse od osamosvojitve naprej ima Ukrajina težave s počasno privatizacijo in razvojem kmetijske industrije.