Ena izmed osrednjih tem štiridnevnega zasedanja je krepitev zatiranja korupcije v državni upravi, skupaj s tem pa tudi strožji nadzor in večja disciplina v komunistični partiji. Srečanje se odvija v hotelu Džingši, kjer je na zgodovinskem srečanju leta 1978 nekdanji kitajski voditelj Deng Šjaoping oznanil reforme, s katerimi se je začelo novo obdobje kitajskega gospodarstva, ki se je odprlo svetu in s tem tlakovalo pot do nagle gospodarske rasti v zadnjem obdobju.

Na srečanju sodeluje okoli 400 predstavnikov komunistične partije, ki ima sicer 88 milijonov članov.

Korupcija je na Kitajskem postala že tako zakoreninjena, da je predsednik Ši Džinping ob prevzemu oblasti leta 2012 napovedal, da bo boj proti korupciji ena izmed njegovih glavnih nalog, pri čemer ne bo prizaneseno tako nižjim "muham" kot "tigrom" na visokih položajih.

Kampanja proti korupciji je od takrat s položajev odnesla niz visokih partijskih funkcionarjev, med katerimi je bil najvidnejši predstavnik kitajske politike nekdanji vodja notranje varnosti Džou Jongkang, ki so ga junija zaradi podkupovanja, zlorabe položaja in razkritja državne skrivnosti obsodili na dosmrtni zapor.

Glede na statistike, ki so jih oblasti objavile pred začetkom srečanja centralnega komiteja partije, je bilo od leta 2013 kaznovanih več kot milijon zaposlenih v državni upravi. Še 409 ljudi, ki so jih oblasti označile za ubežnike, so letos prijeli v tujini.

Ši na udaru kritik
Kritiki očitajo predsedniku Šiju, da je kampanjo proti korupciji izkoristil za odstranitev političnih nasprotnikov, kar pa sam zanika.

Centralni komite bo na srečanju sprejel tudi kodeks vedenja in notranjega nadzora v partiji, saj je njeno vodstvo prepričano, da je zaradi določenih resnih težav nujno spremeniti pravila obnašanja. Poznavalci so prepričani, da bodo nekatere spremembe vodile v krepitev moči predsednika.

Kot je v uvodniku zapisal partijski dnevni časopis Ljudski dnevnik, mora partija okrepiti vodstveno jedro, kar je več kot očiten znak centralizacije moči v rokah predsednika Šija.

Pravila obnašanja so uvedli leta 1980, da bi preprečili nastajanje kultov osebnosti, potem ko je kulturna revolucija in razredna vojna ustanovitelja komunistične Kitajske Mao Cetunga v desetletju od leta 1966 do njegove smrti leta 1976 pahnila državo v kaos.

Z omenjenimi pravili obnašanja je partija preprečila, da bi bila moč skoncentrirana v rokah enega človeka ali majhne skupine ljudi, kot je bila "tolpa štirih" pod vodstvom Maove vdove, ki je po moževi smrti želela prevzeti oblast.

S pravili do normalnosti
V uvodniku piše, da so pravila obnašanja od leta 1980 naprej omogočila partiji normalizacijo notranjepolitičnih razmer in tri desetletja gospodarskega razcveta. Po 36 letih bodo najvišji voditelji partije določili nova pravila, ki bodo omogočila še močnejše in energično vodstveno jedro, pripravljeno na vodenje Kitajske na novih izhodiščih, piše v časopisu, ki pa ne navaja, za kakšne spremembe pravil bo šlo.

Po pisanju časopisa so vedno v času nenormalnih razmer v kitajskem notranjepolitičnem življenju nastopile krize in kaos, kot je bila kulturna revolucija leta 1966 in še prej leta 1958 kampanja "Velik skok naprej", med katero je od leta 1959 do leta 1961 v poskusu hitre industrializacije države zaradi lakote umrlo več milijonov ljudi.

Izraz "vodstveno jedro" je skoval Deng Šjaoping, ki je Maa označil za voditelja prve generacije, sebe za voditelja druge generacije in Džjang Dzemina za voditelja tretje generacije. To je pomenilo, da je avtoriteta teh voditeljev absolutna in se je ne sme postavljati pod vprašaj.

Ši je peti predsednik komunistične Kitajske, pred njim je bil Hu Džintao, a si še ni pridobil vpliva, ki so ga imeli prvi trije voditelji, čeprav že zadnja štiri leta na oblasti deluje v smeri povečevanja svoje moči. Tako se je postavil na čelo odbora za gospodarske reforme in se imenoval za vrhovnega poveljnika vojske, čeprav kot vodja Centralne vojaške komisijo že poveljuje vojski.