šest milijard dolarjev. Bo Peking "vrnil udarec" in kaznoval Washington?

Kitajska, ki Tajvan šteje za del svojega ozemlja, čeprav imata državi že 60 let ločeni vladi, je že odpovedala vojaška srečanja na nižji ravni in napovedala sankcije zoper tista ameriška podjetja, ki bodo Tajvanu prodala orožje.

Vojaške vezi
Najverjetnejša in takojšnja posledica bo, da bo Kitajska znova zamrznila vojaške vezi z ZDA, ki so se okrepile lani, ko je administracija Baracka Obame skušala otopliti odnose med Pentagonom in Ljudsko osvobodilno armado. Stiki, predvsem tisti na višji ravni, bodo verjetno zamrznjeni vsaj nekaj mesecev.

Gospodarske vezi
Kitajska ima največje zaloge valutnih rezerv, večinoma v ameriških obveznicah. Konec lanskega oktobra je imela Kitajska 798,9 milijarde ameriških obveznic. Peking ni nakazal, da bo skušal s svojo gospodarsko močjo kaznovati ZDA. Samo namig na to bi povzročil paniko na svetovnih finančnih trgih, kar bi privedlo do padca vrednosti dolarja, s čimer pa bi padla tudi vrednost kitajskih ameriških obveznic.

Diplomatsko sodelovanje
Verjetnejši scenarij predvideva, da bo Kitajska zmanjšala sodelovanje z ZDA glede vprašanj, ki se Pekingu zdijo manj pomembna kot Washingtonu. Eno takih vprašanj bi bil lahko Iran. ZDA in druge zahodne države pripravljajo nove sankcije proti tej islamski republiki zaradi njenega jedrskega programa, ki pa jih ne morejo sprejeti brez glasu Kitajske, stalne članice Varnostnega sveta s pravico veta. Peking ni bil nikoli navdušen nad novimi sankcijami proti Teheranu, ki Kitajsko oskrbuje z nafto, ameriška prodaja orožja Tajvanu pa gotovo ne bo pripomogla k večji naklonjenosti predlogom ZDA in njenih zaveznic.

Dvostranski pogovori
Peking bi prav tako lahko upočasnil, omejil ali preložil pogovore z ZDA o vprašanjih, ki segajo od človekovih pravic do trgovine. Državi naj bi proti koncu leta začeli »strateški dialog« na visoki ravni o političnih in gospodarskih vprašanjih. Za zdaj še ni namigov, da bi pogovore odpovedali.

ZDA aprila pripravljajo vrh o jedrskem orožju, ki bi ga Kitajska lahko izkoristila za izkazovanje svoje jeze. Za zdaj iz Pekinga še niso sporočili, kateri od voditeljev, če sploh kateri, se bo udeležol vrha.

Popuščanje napetosti med Kitajsko in Tajvanom
Kitajska verjetno ne bo rožljala z orožjem proti Tajvanu in ogrozila procesa umirjanja napetosti, ki se je začel, ko je predsednik otoka leta 2008 postal Ma Jing Džeou. Lahko pa se zgodi, da bo Peking upočasnil pogovore o prosti trgovini s Tajvanom, ki naj bi povečala gospodarsko rast otoka, močno prizadetega med svetovno gospodarsko krizo. Prodaja ameriškega orožja Tajvanu je hkrati opomin, da kljub otoplitvi odnosov politično in vojaško nezaupanje med Kitajsko in Tajvanom ostaja veliko.