Svetovni velesili se nista mogli zediniti glede vključitve besed "tržno naravnani tečaji valut" v skupno zaključno izjavo dvodnevnega vrha Azijsko-tihomorskega foruma Apec. Washington je želel ocariniti različne kitajske izvozne izdelke, Peking pa pozval, naj okrepi svojo valuto juan. Washington podcenjen juan krivi za neravnotežje v trgovini med državama.

ZDA: Nizek juan ustvarja trgovinsko neravnotežje
Od sredine lanskega leta juan umetno držijo na določeni ceni proti dolarju, da bi tako zavarovali kitajsko gospodarstvo pred padanjem. Na Peking se zato vrsti vedno večji mednarodni pritisk, naj dovoli dvig juana. Kitajski proizvajalci so namreč s pomočjo podcenjene valute pridobili tržne deleže na račun tekmecev iz držav, katerih valute so narasle v primerjavi s padajočim dolarjem.

Kitajska za krizo krivi nizke obrestne mere
Kitajska meni, da okrevanje svetovnega gospodarstva po krizi ogrožajo izredno nizke obrestne mere v ZDA, češ da podžigajo špekulacije na trgih zunaj ZDA.

Na vrhu Apeca se je kitajski predsednik Hu Džintao izognil vprašanju juana. V nekaterih govorih se je raje osredotočil na "nerazumne" trgovinske omejitve za t. i. države v razvoju.

Poleg spora glede juana in trgovine odnos med Washingtonom in Pekingom, ki bo v očeh številnih najpomembnejši v 21. stoletju, otežuje še vprašanje zlorabe človekovih pravic na Kitajskem.

"Neuravnoteženje vodi v nove krize"
Predsednik ZDA Obama je na vrhu obljubil, da bo poglobil dialog s Kitajsko in ne bo poskušal omejiti njene naraščajoče vloge. Kitajska naj bi prihodnje leto prehitela Japonsko na drugem mestu. Voditeljem 21 držav članic Apeca je zatrdil, da je svetovno gospodarstvo na poti k okrevanju, hkrati pa opozoril, da neuravnoteženje svetovnega gospodarskega sistema vodi v nadaljnje krize. Opozoril je, da se svet ne sme vrniti k istim ciklom rasti in padanja, ki so sprožili trenutno svetovno krizo.

Vrh Apeca se je končal s pozivom k večji gospodarski integraciji ter uspešnemu zaključku trgovinskih pogajanj iz Dohe leta 2010.

Optimizem glede pogajanj o oborožitvenem dogovoru
Še pred koncem vrha sta se na dvostranskem srečanju sešla Obama in njegov ruski kolega Dmitrij Medvedjev. Najpomembnejše teme pogovora: nov oborožitveni dogovor, Iran in Afganistan. Nov sporazum za zmanjšanje strateškega orožja naj bi nasledil sporazum Start I iz leta 1991, ki preneha veljati 5. decembra letos.

Voditelja sta izrazila svoj o predanost novemu sporazumu, ki bi ne le na novo zastavil ne vedno rožnate odnose med velesilama, temveč predstavljal tudi pomemben element ohranjanja svetovne strateške stabilnosti. Pogajanja so v teku. Optimizem, da bo dogovor dosežen do decembra ali pa kmalu zatem, ko Start I preneha veljati, veje z obeh strani. Eno največjih še nerešenih vprašanj ostaja število dovoljenih jedrskih konic.

Svetu zmanjkuje potrpljenja z Iranom
Medvedjev in Obama sta se v uro in pol trajajočem pogovoru strinjala, da svetu zmanjkuje časa za diplomatske pritiske na Teheran v sporu glede iranskega jedrskega programa. ZDA pritiskajo na Rusijo, stalno članico Varnostnega sveta s pravico veta, naj bolj pritisne na Teheran.

Zahod je dal Iranu čas, da sporoči svojo odločitev o predlogu Mednarodne agencije za jedrsko energijo (IAEA). Rok za odgovor na predlog o bogatenju iranskega urana v tujini je potekel že pred časom, Zahodu zmanjkuje potrpljenja. Medvedjev je po pogovoru dejal, da bi lahko uporabili "druga sredstva", če pogajanja ne bodo prinesla rezultatov. "Naš cilj je jasen - pregleden jedrski program namesto programa, ki drugim povzroča skrbi," je dodal ruski predsednik.