V zaupnem dokumentu, za katerega še ni jasno, ali ga bodo objavili tudi javno, sicer ni zapisano, da naj bi bil za incident neposredno odgovoren Peking. Kljub vsemu pa namiguje, da Kitajska ni naredila dovolj, da bi preprečila tihotapljenje orožja, ki ga sicer prodaja Kartumu, tudi v Darfur.

V poročilu naj bi pisalo, da so vpletenost Kitajske določili na podlagi več desetih različnih znamk tulcev, na katerih piše, da so bili proizvedeni na Kitajskem. Vsebino poročila je Kitajska odločno zanikala, saj naj bi bila njegova vsebina nejasna in polna napak.

Skupina strokovnjakov naj bi med drugim zapisala tudi to, da določene države v Darfur tihotapijo veliko količino nedovoljenega orožja, kar razmere in trenja med uporniki in vlado le še zaostruje.

Sudan in Kitajska sta sicer tesna zaveznika, saj je igral Peking ključno vlogo pri razvoju sudanske naftne industrije, piše britanski medij BBC.

Po podatkih ZN-a je od nemirov v regiji leta 2003 umrlo 300.000 ljudi, več kot 2,6 milijona beguncev pa je končalo v taboriščih.

Križnar in Drnovšek za rešitev spora v Darfurju
Za sudanskim predsednikom Omarjem Al Baširjem je bil marca 2009 izdan zaporni nalog zaradi vojnih zločinov in zločinov proti človečnosti. Po mnenju Mednarodnega kazenskega sodišča (ICC) imajo dovolj dokazov, ki pričajo o tem, da je Omar Al Bašir kazensko odgovoren tako za genocid kot za vojne zločine in zločine proti človečnosti. Baširjeva vlada prav tako trdi, da so številke žrtev, ki jih je objavil ZN, pretirane - po njihovi oceni naj bi bilo teh okoli 10.000.
Naj spomnimo, vojna v Darfurju se je začela 26. februarja 2003 zaradi prenaseljenosti območja, ki je zaradi suše izredno nerodovitno. Spor je tako vzniknil med večinoma arabskimi nomadskimi plemeni, ki jih podpira sudanska vlada, in nearabskimi poljedelci.

K reševanju vprašanja med sudansko vlado in uporniki se je 17. novembra 2006 pridružil tudi nekdanji slovenski predsednik Janez Drnovšek, ko je sudanska vlada privolila v mirovno misijo ZN-a, a je pozneje mirovnike izgnala iz države. Med njimi je bil tudi slovenski popotnik Tomo Križnar, ki je med drugim lani žrtvam genocida izročil miniaturne kamere in prenosne računalnike. Ti so namenjeni predvsem deklicam in ženskam, ki so pogoste žrtve nasilja v begunskih taboriščih.

"Namen kamer je zaščititi dekleta, žene in otroke pred posilstvi, ki so na območjih, prepojenih z vodo in nafto, najbolj zahrbtno sredstvo preganjanja afriških staroselskih ljudstev in spreminjanja demografske strukture prebivalstva. Grozodejstva bodo tako takoj na svetovnem spletu, javnosti pa se zločinci najbolj bojijo," je takrat pojasnil Križnar.