O nesrečah, njihovih posledicah in kako se letališča in letalske družbe spopadajo s tovrstno težavo, smo se pogovarjali s Petrom Šenkom, tehničnim direktorjem Adrie Airways, Tadejem Koselom z oddelka za letalstvo na fakulteti za strojništvo, podatke pa so nam posredovali tudi z Direktorata za civilno letalstvo in sektorja za preiskovanje letalskih nesreč in incidentov na ministrstvu za promet.

Tadej Kosel s fakultete za strojništvo je povedal, da se udari ptic v letala v 90 odstotkih zgodijo ob vzletu in pristanku. "Večina ptic leti od 0 do 1.000 metrov nad zemljo, seveda so tudi izjeme, ki letijo celo na 9.000 metrih višine. Največ trkov z pticami se zgodi od tal do višine 30 metrov med vzletom in pristankom," je povedal Kosel.

Letala poskušajo odvrniti ptice
Peter Šenk je za MMC na vprašanje, kakšno zaščito uporabljajo letala pred pticami, odgovoril, da so letala v bistvu skonstruirana tako, da v svojih najbolj izpostavljenih napadnih delih, vključno z okni pilotske kabine, prenesejo udarce ptic ali ledu. Šenk je povedal še, da bi se izognili tovrstnim nesrečam, razvijajo nove kompozitne materiale, ki presegajo trdnost kovine.

Kosel je povedal, da letala uporabljajo "vizualno" zaščito, kar pomeni, da se gred motorja spredaj konča v obliki stožca, ki je obarvan v obliki spirale, pomagajo pa tudi prižgane luči, ki lahko utripajo na določen način ter tako odganjajo ptice, ki letijo proti letalu. Povedal je, da lahko ptice udarijo tudi v druge dele letal, predvsem v prednje robove kril in repa ter vetrobranska stekla, ki pa morajo biti tako močni, da zdržijo udar ptice velikosti do 4 kilograme brez katastrofalnih posledic. Kosel je še povedal, da za preizkušanje trkov na prototipih letal uporabljajo topove, s katerimi v letalo streljajo zmrznjene piščance.

Letala grajena tako, da bi morala vzdržati trk ptice
Šenk iz Adrie Airways je povedal, da če ptica prileti v motor novejše generacije (high by-pass engine), ki ustvarjajo 70 odstotkov potiska na prvi stopnji kompresorja, če masa ptice ni prevelika in ne pride do loma lopatic prve stopnje, so poškodbe motorjev zelo majhne in v večini primerov niti ni treba ugasniti motorja. Če pa nastane večja poškodba oz. lom lopatic, posadka letala to zazna na podlagi povečanja vibracij in porušitve parametrov motorja, nakazanih na inštrumentih v pilotski kabini.

Če je porušitev parametrov motorja zunaj dovoljenih omejitev, mora posadka letala sama ugasniti motor med poletom in skladno z zato predvidenimi postopki priročnika o načinu letenja letala pristati na najbližjem letališču. Tudi Kosel je povedal, da če se stopnje vibracij, vrtljaji motorja in potisk motorja spremenijo čez dovoljene vrednosti, mora pilot motor ugasniti, drugače pa lahko nadaljuje polet z normalno delujočim motorjem.

Številni ukrepi, ki odganjajo ptice
Na vprašanje, kako se s težavo ptic ukvarjajo na letališčih, je Kosel povedal, da na letališčih običajno odstranijo vso vegetacijo, ki privlači ptice na območje letališča, odstranijo drevesa in grmovje, ki daje zavetje za prenočevanje in gnezdenje ptic, ptice pa plašijo z zvoki ptic ujed, z lučmi, pirotehniko, radijsko vodenimi letali, laserji, s psi itd. Eden izmed ukrepov je tudi lovljenje ptic, ki jih nato naselijo drugam.

Kosel je dodal še, da se morajo pticam, še posebno jatam, izogibati piloti sami, o tem pa jih obvestijo kontrolorji ali drugi piloti. Povedal je še, da na letalskih zemljevidih obstajajo posebna območja, kjer je gostota ptic velika in se jih morajo piloti še posebno izogibati ter jih preleteti v večjih višinah. Če se zgodi, da so ptice na letališču, mora pilot počakati z vzletom ali pristankom, dokler ptic nekako ne odstranijo.

V Sloveniji le manjši incidenti ob trkih ptic
Na vprašanje, ali se je kakšna podobna nesreča zgodila tudi v Sloveniji, so vsi sogovorniki odgovorili, da v Sloveniji še ni bilo resnejše nesreče, ki bi jo zakrivile ptice, je pa bilo že nekaj trkov z manjšimi pticami, ki niso imeli večjih posledic za varnost poleta. Na ministrstvu za promet so povedali, da se manjši incidenti dogajajo, predvsem v obdobjih, ko je selitev ptic večje, in na območjih, kjer je ta selitev intenzivnejša.

Po Šenkovih podatkih glede na trenutno število letal v floti Adrie Airways zaznavajo v povprečju od štiri do deset udarev ptičev v letala na letališčih, kjer njihova letala pristajajo. "Hujših posledic na naših sodobnih letalih A320 in Bombardier, razen popravil vstopnikov, menjav poškodovanih lopatic prve stopnje kompresorja ter popravil ali menjave strukturalnih delov letala, ne beležimo," je zagotovil Šenk.

Kosel je ob tem povedal še, da trke z majhnimi pticami piloti opazijo po smradu po zažganem mesu, ki pride iz motorja v klimatsko napravo, trke z večjimi pticami pa po poku, smradu in parametrih motorja, včasih pa tudi vizualno.

G. V./B. T.