Načrti o plinskem terminalu v Kvarnerju so že stari, a so jih zaradi upada povpraševanja po plinu v Evropi in svetovne finančne krize, ki je pod vprašaj postavila ekonomičnost projekta, pospravili v predal do letos, ko je izbruhnila kriza v Ukrajini in je zaradi ohlajenih odnosov Evropske unije in Rusije v negotovost padel projekt gradnje plinovoda Južni tok, s katerim bi Rusi s svojim plinom prek balkanskih držav oskrbovali evropske porabnike.

Še pred dokončno opustitvijo Južnega toka so se za projekt plinskega terminala na Krku resno zanimali v Bruslju in Washingtonu. Med obiskom v Carigradu prejšnji mesec je ameriški podpredsednik Joe Biden dejal, da bi lahko Hrvaška postala energetsko vozlišče, če bo pametno vlagala že zdaj, s podporo EU-ja in v sodelovanju s sosednjimi državami.

O sodelovanju Slovenije pri omenjenem projektu se je slovenski veleposlanik v Zagrebu že septembra pogovarjal s hrvaškim gospodarskim ministrom Ivanom Vrdoljakom.

"Če uspešno sodelujemo pri razvoju in obratovanju Nuklearne elektrarne Krško že 40 let, ne vidim razloga, zakaj ne bi mogli uspešno sodelovati tudi pri drugih energetskih področjih, kot je plin," je takrat povedal Volk in pojasnil, da bi se na plinski terminal na Krku navezal tudi približno 80-kilometrski plinovod od hrvaško-slovenskega mejnega prehoda Jelšane do Kalc.

Vrdoljak je v nedeljo napovedal, da bo hrvaška vlada plinski terminal na Krku še ta mesec ali prihodnji uvrstila med strateške projekte. Terminal je sicer že na seznamu 30 projektov EU-ja, ki so pomembni za energetsko varnost, čeprav še ni zagotovljeno njegovo financiranje. Po trenutnih ocenah je strošek terminala, katerega letna zmogljivost naj bi bila med štirimi in šestimi milijardami kubičnih metrov plina, okoli 600 milijonov evrov.

"Jugovzhodna Evropa le stežka najde alternativno pot za oskrbovanje s plinom brez Hrvaške, pa ne zato, ker bi se mi tako odločili, ampak zaradi naše lege," je dejal Vrdoljak.

Višje cene od ruskega plina
Hrvaška načrtuje, da bi lahko terminal v Omišlju na Krku postal operativen do leta 2019. "Če bo šlo vse po načrtih, je lahko terminal zgrajen v treh letih in začne delovati leta 2019. Zagotovili bomo kapacitete in pretok plina, a plinske družbe bodo morale prevzeti tveganja, ko gre za cene in dobavo," je dejal neimenovani visoki hrvaški energetski uradnik.

Po pričakovanjih hrvaške vlade bo imela država v terminalu največ četrtinski deleč, pri čemer se znaša, da bo zaradi strateške pomembnosti projekta k sodelovanju privabila velike evropske in ameriške družbe. Posebni ameriški odposlanec za energijo Amos Hochstein je prejšnji mesec dejal, da je veliki zagovornik terminala na Krku.

Skrbi zaradi finančne vzdržnosti projekta izhajajo iz cen utekočinjenega plina, ki prihaja iz Katarja, Afrike, Severne Amerike in je dražji od ruskega plina, ki pride po plinovodih. Za primer služi novi poljski terminal za utekočinjeni plin v Baltskem morju, ki je prav tako namenjen zmanjšanju odvisnosti od ruskega plina, vendar bo z dogovorom med Varšavo in Katarjem prihodnjih 20 let Poljska plačevala eno od najvišjih cen za plin na svetu.