Po Millerjevih besedah se je Gazprom po koncu projekta Južni tok odločil za novo strategijo za Evropo, ki da bo popolnoma spremenila dozdajšnje ravnanje Rusije z evropskimi trgi. "Gre za začetek konca našega modela, pri katerem smo se na evropskem trgu osredotočali na dobavo končnemu porabniku," je povedal Miller.

Krivdo je pripisal EU-ju, ki je vodil politiko blokade Južnega toka. "Odločitev o koncu projekta je bila osnovana na dejstvu, da ga ni mogoče izpeljati ob neposredni blokadi, kar je bila usmerjena politika EU-ja," je povedal Miller.

S prstom je pokazal tudi na Bolgarijo, ki ni dala dovoljenja za gradnjo plinovoda pod svojimi teritorialnimi vodami in na svojem ozemlju. Bolgarija je že avgusta ustavila projekt izgradnje plinovoda, potem ko je Evropska komisija proti njej sprožila postopek zaradi suma, da je dala na razpisu v sklopu gradnje plinovoda prednost ruskim ponudnikom.

Glede morebitne obuditve projekta pa je Miller dejal, da ni zagotovil, da ne bi bilo znova blokad EU-ja. Po njegovih besedah so v projekt vložili že veliko časa, naporov, tudi denarja. "Dobili smo veliko izkušenj. Lahko rečemo, da dobro poznamo evropsko birokracijo. Kdo bo zagotovil, da se to ne bo ponovno zgodilo čez mesec, dva ali čez pol leta?" je vprašal prvi mož Gazproma.

Vloga Ukrajine bo ničelna
Miller je poudaril, da bo po blokadi Južnega toka zdaj EU soočen z novo tranzicijsko državo - Turčijo. Kot strateški partner Rusije bi namreč lahko Turčija letno do Evrope speljala do 50 milijard kubičnih metrov plina.

Vloga nemirne Ukrajine kot tranzicijske države za ruski plin bi tako postala ničelna, je zatrdil Miller. Plinski spori med Ukrajino in Rusijo so v EU-ju večkrat povzročili skrbi o lastni energetski varnosti.

Gazprom je v ponedeljek v Ankari s turškim Botasom podpisal memorandum o sodelovanju pri gradnji plinovoda proti Turčiji. Novi plinovod bo imel enako zmogljivost, kot je bila predvidena za Južni tok, torej 63 milijard kubičnih metrov zemeljskega plina letno, od tega za turški trg 14 milijard kubičnih metrov.

Skoraj 50 milijard kubičnih metrov pa se bo steklo do meje z Grčijo, kjer bo vzpostavljeno vozlišče. Vstopna točka za plin bo kompresorska postaja Ruskaja, ki se gradi v regiji Krasnodar.

Miller je poudaril, da bodo morali evropski dobavitelji odslej sami poskrbeti, da bo plin od vozlišča na meji med Grčijo in Turčijo prišel do končnih porabnikov. Južni tok bi moral biti po načrtih dolg 2.600 kilometrov, potekal pa bi pod Črnim morjem prek Bolgarije, Srbije, Madžarske in Avstrije oziroma Slovenije do Italije. Slovenija sicer do zdaj še ni bila uradno obveščena o prekinitvi projekta.