Latvijski predsednik Valdis Zatlers je že sprejel odstop premierja Ivarsa Godmanisa in takoj napovedal začetek pogovorov z vsemi strankami o oblikovanju nove vlade. To je po Islandiji druga evropska vlada, ki je klonila zaradi negotovih gospodarskih razmer.

Vladna koalicija štirih strank je odstopila, potem ko sta največji koalicijski stranki zahtevali odstop Godmanisa, ki je bil prvi predsednik vlade, potem ko je država na začetku 90. let razglasila neodvisnost od Svojetske zveze.

Razcvetu sledil trd pristanek
Gospodarska in politična kriza v Latviji se je začela z zlomom svetovnega kreditnega trga in baltska država, ki je bila v zadnjih letih priča gospodarskemu razcvetu, se je bila lani prisiljena zadolžiti pri Mednarodnem denarnem skladu, Svetovni banki in Evropski uniji za 7,5 milijarde evrov.

Tudi obeti za prihodnost niso dobri. V zadnjem četrtletju lanskega leta se je bruto družbeni proizvod zmanjšal za 10,5 odstoka, letos pa naj bi bil ta odstotek še višji, kar bo verjetno povzročilo nadaljnje krčenje proračuna.

To pomeni tudi večjo možnost za nemire, kakšrnim so bili sredi januarja priča v latvijski prestolnici Riga, ko je odstop vlade zahtevalo okoli 10.000 ljudi, kar je bil največji protestni shod od razglasitve neodvisnosti. V nasilju na ulicah Rige, ki je sledilo shodu, je bilo ranjenih več kot 40 ljudi.

Premier Godmanis je na začetku februarja v parlamentu prestal glasovanje o zaupnici, a je prejšnji teden izgubil zaupanje predsednika Zatlersa, potem ko v okviru protikriznih in varčevalnih ukrepov ni hotel uresničiti obljubljenih načrtov za zmanjšanje števila ministrstev v vladi.

G. V.