Pogled na Ciudad de Mexico. Foto: Reuters
Pogled na Ciudad de Mexico. Foto: Reuters

V Braziliji, kjer tamkajšnji predsednik Jair Bolsonaro virus odpravlja kot "malo gripo", je v torek umrlo največ ljudi do zdaj, 881. Brazilija ima trenutno 12.461 smrtnih žrtev, kar jo uvršča na šesto mesto na svetu. Skupno potrjenih primerov okužb je 178.214, s čimer je na sedmem mestu.

Bolsonaro novih podatkov ni komentiral, so pa v torek na mednarodni dan medicinskih sester v Braziliji protestni shod priredile medicinske sestre s transparenti in majicami, na katerih je bilo zapisanih 109 imen njihovih kolegov in kolegic, ki so do zdaj umrli zaradi covida-19. Bolsonaro jim je sicer na Twitterju čestital za "delo v prvih bojnih linijah", poroča Guardian.

Pokopavanja mrtvih v Sao Paulu. Foto: Reuters
Pokopavanja mrtvih v Sao Paulu. Foto: Reuters

Kljub porazni statistiki pa v Braziliji, državi z 211 milijoni prebivalcev, karantene in omejitve gibanja veljajo le v peščici mest, pa še to, ker so se zanje odločili bolj proaktivni guvernerji posameznih zveznih držav. Večina od 27 guvernerjev je kritična do Bolsonarjevega pišmeuhovskega odziva na pandemijo, a tudi oni povečini najstrožjih karanten niso odredili, ampak so to odločitev prepustili županom.

Alexandre Telles, predsednik brazilskega sindikata zdravnikov Sinmed, je Bolsonara obtožil "popolnoma neodgovornega" ravnanja glede pandemije. "To je drža, ki omalovažuje življenje ljudi in brazilski narod," je dejal. "Ne vidim, kako naj bi krivulja upadla, ne da bi vpeljali ukrepe medsebojne razdalje."

Telles, ki dela v bolnišnici v Riu Ronaldo Gazolla, kjer so se posvetili prav bolnikom s covidom-19 in zdaj pokajo po šivih, je povedal, da je v mestu 1.300 bolnikov, ki čakajo na bolnišnične postelje, mnogi v prenatrpanih klinikah. A kljub temu ljudje ne upoštevajo varnostnih ukrepov, bodisi ker morajo na delo, bodisi ker se zanašajo na Bolsonarjevo mnenje. "Zdravstveni sistem Ria ni bil pripravljen na pandemijo, kljub vsem opozorilnim znakom," še pravi Telles.

Bolsonaro še kar odpravlja virus kot
Bolsonaro še kar odpravlja virus kot "malo gripo". Foto: Reuters

V sredo je brazilsko vrhovno sodišče odredilo, da mora Bolsonaro sporočiti lastne teste na koronavirus. Rezultat je bil negativen.

Mehika pod pritiskom, da spet zažene gospodarstvo

Tudi iz Mehike poročajo o novi največji številki smrtnih primerov, 353, potrdili pa so tudi 1.997 novih okužb. Kljub temu bi vlada rada počasi spet zagnala gospodarstvo, kar mnogi spremljajo kritično.

Preiskave New York Timesa, Wall Street Journala in El País navajajo, da naj bi vlada Andrésa Manuela Lópeza Obradorja prikrivala pravo statistiko okužb in smrtnih primerov. Toda Mehika je pod pritiskom ameriških oblasti, da naj ponovno odpre podjetja in tovarne, še posebej tovarne avtomobilov in izvozne tovarne vzdolž meje z ZDA.

V sredo je mehiški predsednik razglasil zmago nad pandemijo, češ da jim je s pravilnimi ukrepi uspelo zravnati krivuljo, ob tem pa razkril načrte za ponovni zagon gospodarstva. Tako naj bi z 18. majem ponovno zagnali gradbeništvo, rudarstvo in avtomobilsko proizvodnjo. Istega dne se bodo odprle šole in mala podjetja na območjih z malo okuženimi, medtem ko naj bi se preostala država odprla 1. junija.

Oblastem skeptiki očitajo, da ker so se bolj zanašale na modele bolezni kot na obsežna testiranja, v resnici niso zajeli vse razsežnosti krize. Analitiki tako opozarjajo na pomanjkljivo statistiko, ko gre za obolele za covidom-19 in da so realne številke v resnici višje.

Čile: Prestolnica v karanteno

Zaradi hitrega naraščanja števila okužb tudi v Čilu so oblasti danes odredile karanteno za prestolnico Santiago de Chile. Gre za najobsežnejšo karanteno v državi doslej, zanjo pa so se odločili, ker je v zadnjih 24 urah število okužb naraslo za 60 odstotkov.

Na širšem območju Santiaga de Chile živi približno 80 odstotkov od več kot 34.000 potrjeno okuženih v državi. V zadnjih 24 urah so odkrili 2660 novih okužb in imeli 12 smrtnih žrtev. Skupno je doslej v državi umrlo 347 okuženih.

Z ukrepom želijo preprečiti, da bi veliko večje število ljudi potrebovalo bolnišnično zdravljenje in da bi se virus širil na druga območja države, je povedal zdravstveni minister Jaime Manalich.

Na Japonskem počasi rahljajo ukrepe. Foto: Reuters
Na Japonskem počasi rahljajo ukrepe. Foto: Reuters

Čile je doslej v boju s pandemijo ubiral strategijo selektivne karantene, pri čemer je ukrepe uvajal le na območjih z visoko ravnjo okužb. Med državami Latinske Amerike ima tudi najvišjo stopnjo testiranja – na dan izvede 14.000 testov, doslej jih je skupno že okrog 200.000.

Japonska odpravlja izredne razmere v večjem delu države

Medtem pa je japonski premier Šinzo Abe v večjem delu države odpravil izredne razmere. Ker se je število novih okužb močno zmanjšalo, je vlada odpravila izredne razmere v 39 od 47 prefektur pred njihovim iztekom 31. maja. Novi primeri se še naprej pojavljajo v Tokiu, Osaki in na otoku Hokaido, zato izredne razmere v tej regijah ostajajo v veljavi, je povedal Abe. "Če bo mogoče, jih bomo tudi v teh regijah odpravili pred 31. majem," je zagotovil.

Ob tem je sicer opozoril, da jih čaka še dolga pot, državljane pa pozval, naj še naprej ostajajo doma in ne odhajajo v druge regije. "Če ne bomo vsi previdni, bosta prihodnja dva tedna nepredvidljiva. Druga razglasitev izrednih razmer je mogoča."

Na Japonskem izredne razmere ne pomenijo tako ostrih ukrepov kot v nekaterih evropskih državah in ZDA. Lokalne oblasti lahko pozovejo prebivalce, naj ostanejo doma, podjetja pa, da naj ostanejo zaprta. Ne morejo pa prebivalcev prisiliti v to, prav tako za kršitelje niso predvidene kazni. V večjem delu dežele vzhajajočega sonca so se sicer šole zaprle, še preden so 7. aprila razglasili izredne razmere v Tokiu in šestih drugih regijah, nato pa še v preostalih delih države.