Pakistanska vojska je prejšnji teden začela obsežno ofenzivo v dolini Svat, nekoč priljubljeni turistični točki za prebivalce, le okoli 150 kilometrov od prestolnice Islamabad, danes pa območje pod nadzorom talibanskih upornikov, ki želijo življenje domačinov podrediti strogim islamskim zakonom.

Grožnja vsemu svetu
Oblasti v Islamabadu so sredi februarja s talibani sklenile dogovor o končanju dvoletnega upora in jim v zameno prepustile nadzor nad območjem, a so očitno spregledale njihove namere, saj so svoj vpliv hitro začeli širiti še na druga območja zunaj doline. To je sprožilo alarm pri zahodnih državah, še posebej v ZDA, ki so oblasti v jedrski sili obtožile popuščanja islamskim skrajnežem in širjenje njihovega vpliva označile za grožnjo vsemu svetu.

Po obisku pakistanskega predsednika Asifa Alija Zardarija v Washingtonu prejšnji teden se je Islamabad le odločil odločneje vojaško obračunati s talibani na severozahodu države in je v dolino Svat ter njeno okolico poslal okoli 15.000 vojakov, ki se zdaj bojujejo proti okoli 5.000 upornikom. Toda hudi spopadi so prinesli trpljenje tudi domačinom, ki množično zapuščajo svoje domove.

Destabilizacijski učinek množice beguncev
Pol milijona beguncem iz prešnjih spopadov se je po zadnji ofenzivi pridružilo še najmanj 830.000 ljudi, ki so v strahu zapustili svoje domove. Visoki komisar za begunce pri ZN-u Antonio Guterres je ob obisku begunskega taborišča opozoril, da država potrebuje obsežno mednarodno pomoč, če se hoče izogniti tragediji.

Tega se zaveda tudi premier Jusuf Raza Gilani, ki o vojaški zmagi nad talibani ne dvomi, a ga skrbi odziv javnosti zaradi množice beguncev. "Vojaško bomo zmagali, vendar bo tragično, če izgubimo medijsko vojno," je dejal in ob tem napovedal tudi donatorsko konferenco za pomoč svoji državi.

Oblasti so se medtem znova odločile začasno preklicati policijsko uro, ki velja v velikem delu doline Svat, da bi lahko prebivalci pobegnili pred vse hujšimi spopadi in se pridružili množici tistih, ki v nemogočih razmerah živijo v begunskih taboriščih. Komisar Guterres je zato opozoril, da bi številni begunci postali dejavnik destabilizacije države in sprožili nove apetosti. Po njegovih besedah je zdaj na vrsti mednarodna skupnost, da pomaga obupanim Pakistancem.

Skrajneži, in ne Indija, največja grožnja
Predstavniki vojske so zatrdili, da so v bojih dosegli velik napredek. Za zdaj ob vojaških napadih na talibanska oporišča v gorah ne poročajo, a obstaja bojazen, da bi se to lahko kaj hitro spremenilo, ko se bodo spopadi preselili na gosteje naseljena območja. Velika skrb je tudi, da bi skrajneži še razširili svoje napade drugod po državi, ki je v zadnjih letih priča porastu samomorilskih napadov.

Vojaški analitiki pri tem opozarjajo, da je pakistanska vojska sicer dobro opremljena in izurjena, a se je vsa leta pripravljala na obsežen konvencionalen spopad s sosednji Indijo, tokrat pa gre za gverilski boj, ki zahteva povsem drugačne taktiko. A analitiki so si enotni - Pakistan se je vsaj začel zavedati, da glavne grožnje ne pomeni Indija, ampak islamski skrajneži.

G. V.