Slovenija je lani za obrambo namenila 734 milijonov evrov v tekočih cenah oziroma 620 milijonov evrov v cenah iz leta 2015, kar znaša 1,26 odstotka BDP-ja. Leta 2021 je medtem namenila 645 milijonov evrov v tekočih cenah oziroma 581 milijonov v cenah iz leta 2015, kar pa znaša 1,24 odstotka BDP-ja.

Tako kot predlani so od Slovenije tudi v letu 2022 v 30-članskem zavezništvu za obrambo manjši delež BDP-ja namenile zgolj Belgija, Španija in Luksemburg.

Slovenija je sicer v lanskem letu z 21,3 odstotka presegla cilj petine obrambnega proračuna za naložbe v opremo. Predlani je za te namenila 15,7 odstotka.

Za Slovenijo v poročilu za 2022 pri tem zaostajajo tri članice več kot v poročilu za leto 2021, in sicer Albanija, Nemčija, Belgija, Kanada in Portugalska.

V infrastrukturo je lani Slovenija vložila 3,1 odstotka, v skupne operacije pa 22,3 odstotka obrambnega proračuna. Večji del, 53,3 odstotka pa je bilo namenjenega za plače vojakom in drugim, zaposlenim v obrambnem sistemu.

Stoltenberg: Storiti je treba več in hitreje

Generalni sekretar zveze Nato Jens Stoltenberg je ob predstavitvi letnega poročila zavezništva pozdravil napredek držav članic pri povečevanju obrambnih izdatkov, a je treba storiti še več in hitreje.

"Leto 2022 je bilo osmo zaporedno leto, v katerem so evropske članice Nata in Kanada povečale izdatke za obrambo. Premikamo se v pravo smer, a ne tako hitro, kot nevaren svet, v katerem živimo, zahteva," je povedal in izrazil je pričakovanje, da bodo voditelji članic zavezništva na julijskem vrhu v Litvi določili bolj ambiciozne zaveze, da bosta dva odstotka BDP-ja spodnja meja naložb v obrambo, in ne več zgornja.

Od leta 2014, ko so se dogovorile o cilju, da bodo do leta 2024 namenile dva odstotka bruto domačega proizvoda (BDP), so evropske države in Kanada za obrambo namenile dodatnih 350 milijard ameriških dolarjev, je povedal.

Vse skupaj, torej tudi ZDA, so lani za obrambo namenile več kot 1000 milijard dolarjev. Cilj dveh odstotkov je izpolnjevalo sedem članic, medtem ko so ga leta 2014 tri. Slovenije še vedno ni med njimi.

Številne članice so po ruski invaziji v Ukrajini februarja lani napovedale bistveno povečanje izdatkov, je še dejal. "Zdaj se morajo te obljube spremeniti v dejanski denar, pogodbe in konkretno opremo. Obrambni izdatki so namreč podlaga za vse, kar počnemo," je poudaril.

Nato ostaja enoten

"Leto 2022 je bilo ključno za našo varnost. Ruska nezakonita vojna proti Ukrajini vstopa v drugo leto," je še povedal generalni sekretar Nata.

Ruski predsednik Vladimir Putin je po njegovih besedah mislil, da lahko zlomi enotnost Nata. Ta pa je ostal enoten in Ukrajini zagotavlja pomoč brez primere.

"Želel je manj Nata, a se je zgodilo ravno obratno," je dejal Stoltenberg in pri tem omenil odločitev Švedske in Finske za vložitev prošnje za članstvo v zavezništvu.

Pozdravil je napoved Turčije, da bo ratificirala pristopni protokol za Finsko, kar naj bi storila še pred razpustitvijo parlamenta pred majskimi splošnimi volitvami. Pozdravil je tudi dejstvo, da bo madžarski parlament o finskem vstopu glasoval prihodnji teden.

Po njegovih besedah je pomembno, da tako Finska kot Švedska hitro postaneta članici zavezništva, pri čemer ni nujno, da se to zgodi ob istem času.

Še naprej bo trdo delal, da bo tudi Švedska čim prej vstopila v Nato. Na vprašanje, ali se bo to zgodilo še pred julijskim vrhom v Vilniusu, je odgovoril, da ne želi dajati konkretnega časovnega okvirja.

Ob tem je napovedal, da bo na evropski vrh, ki bo 11. in 12. julija letos, povabil tudi ukrajinskega predsednika Volodimirja Zelenskega.