40-letna zobozdravnica po izobrazbi, ki je svoj položaj v Sloveniji uradno nastopila maja, politično pa pripada Demokratični stranki Kosova, je za MMC spregovorila dobra štiri leta po razglasitvi samostojnosti in v času, ko se Kosovo pripravlja na povsem suveren status in se spoprijema z vnovičnimi velikimi napetostmi med srbskim in albanskim prebivalstvom, zlasti na severu države.
Kako je Kosovo dozorelo v teh štirih letih? Kako bi opisali Kosovo danes? Kakšen je značaj te mlade države?
Kosovo je neodvisna, demokratična in večetnična država z jasnimi mejami, ima utrjene institucije, ima tudi zelo napredno ustavo, kar zadeva demokratične standarde in zaščito človekovih pravic, ima tudi načrte o gospodarskem razvoju in je usmerjena k včlanitvi v mednarodne ustanove. Kosovo je priznalo kot neodvisno državo 91 držav sveta, med temi 22 od skupaj 27 članic EU-ja. Kosovo si prizadeva postati član mednarodnih evro-atlantskih organizacij. Začelo je izvajati tudi velike projekte, vključno z gradnjo avtoceste, ki povezuje državo z Jadranskim morjem. Od Kosova, zanemarjenega v nekdanji Jugoslaviji, se je slika zdaj povsem spremenila. Svoboda in neodvisnost Kosova sta bila predpogoja za ves razvoj.
Na katerem področju mislite, da se mora država še najbolj razviti, narediti največji korak naprej?
Menim, da na gospodarskem področju. To je osnovno, seveda pa tudi na drugih področjih, ki so bistvene sestavine funkcionalne države.

Realno gledano, kdaj, če sploh, pričakujete srbsko priznanje Kosova? Kaj bi to priznanje pomenilo za Kosovo?
Ni odvisno od nas, kdaj bo Srbija priznala Kosovo, ne moremo govoriti o datumih. To bi bilo zelo pomembno za Srbijo, najprej ker bi se Srbija končno rešila svojih hegemonističnih politik, se obrnila k sebi in svojim notranjim težavam, preden bi se ukvarjala z notranjimi težavami drugih držav. Kosovo želi imeti dobre odnose z vsemi sosednjimi državami, tudi s Srbijo. Štiri leta po osamosvojitvi Kosova z zadovoljstvom ugotavljamo, da je Kosovo razvilo odlične odnose z vsemi sosednjimi državami, z izjemo Srbije. Osamosvojitev Kosova je zaključek zadnjega poglavja razpada nekdanje komunistične Jugoslavije. Kot takšno samostojno Kosovo ni le zaključek tega procesa, ampak se je dokazalo tudi kot pomemben dejavnik miru in stabilnosti v regiji.
Zadnje čase se odnosi med državama ponovno zaostrujejo. Če so se nekoč vrstili pozivi k zaščiti albanske manjšine na Kosovu, je zdaj obratno, vse več je slišati o ukrepih, da bi zaščitili srbsko prebivalstvo. Kaj namerava storiti Priština, da bi Srbe obvarovala pred nasiljem?
Najprej, trditev, da so bili Albanci na Kosovu "manjšina", je nekoliko neposrečena. Albanci so bili po številu tretji po vrsti v nekdanji Jugoslaviji. Ampak o tem ne bi razpravljala. Po drugi strani, težko je uporabiti izraz "albanska manjšina na Kosovu", če je več kot 90 odstotkov prebivalcev Albancev. Da bi podrobneje spoznali položaj na Kosovu, posebej ko gre za Srbe na Kosovu, je nujno, da se pogovarjate s Srbi, ki živijo na Kosovu, ali pa da sami stopite v neposredni stik s kosovskimi mediji. Pred kratkim sem, denimo, videla članek kosovskega novinarja, objavljen v časopisu Finance, torej pri neposredni komunikaciji s kosovskimi novinarji so informacije bolj potrjene kot pri posredni komunikaciji. Slovenija je priznala samostojnost Kosova kmalu po njeni razglasitvi, zelo hitro smo vzpostavili tudi diplomatske odnose na ravni veleposlaništev, torej komunikacija med državama obstaja. Nisem mnenja, da se Kosovo lahko spozna skozi oči srbske politike. Predstavljajte si, da bi nekdo od zunaj želel izvedeti o Sloveniji v 90. letih skozi oči Beograda. Seveda okoliščine na Balkanu v devetdesetih in danes niso enake, a žal se nekatere stvari niso spremenile toliko, kot bi si želeli. Kosovo je lahko vzor za marsikatero državo sveta o tem, kako se spoštujejo človekove pravice, posebej ko gre za pravice manjšin. 8 odstotkov kosovskega prebivalstva sestavljajo Srbi, Turki, Bošnjaki, Romi, Aškalije, Egipčani, Gorani, Črnogorci in Hrvati, vsem se priznavajo pravice, kot jih zagotavlja ustava. Tako imenovani sistem pozitivne diskriminacije, ki deluje kot osnova našega institucionalnega pristopa k etničnim manjšinam, jim omogoča trda zagotovila za ohranjanje in napredovanje njihovih individualnih in kolektivnih pravic. Treba je poudariti, da so – z izjemo enega dela srbske skupnosti na Kosovu – vse manjšine popolnoma integrirane v javno življenje na Kosovu in živijo v sožitju skupaj in z albansko večino.

Po drugi strani se srbska etnična skupnost na Kosovu vsak dan bolj in bolj integrira v kosovski vsakdanjik. Iz vrst srbske skupnosti imajo trenutno politične funkcije en namestnik predsednika vlade, trije ministri in 14 poslancev; ravno tako je bilo na novo ustanovljenih pet občin z večinskim srbskim prebivalstvom, skladno z navodili Ahtisaarijevega načrta. Mimogrede, naj omenim, da je namestnik kosovskega predsednika vlade, pripadnik srbske skupnosti, gospod Slobodan Petrović, pred kratkim obiskal tudi Slovenijo.
Če govorite o dogodkih na severu Kosova, bi rada pojasnila, da ne gre za medetnične incidente, temveč za incidente med kriminalnimi skupinami, vodenimi iz Srbije, in predstavniki zakona in reda – KFOR-ja, Eulexa in kosovske policije –, ki so odločni pri preprečevanju delovanja kriminalnih skupin, ostalih še iz časov vojn v nekdanji Jugoslaviji, znotraj države. Pred kratkim je vlada Kosova ustanovila upravni urad na severu, na katerem so objavili razpis za 45 delovnih mest in so dobili dobrih 1000 prošenj za zaposlitev. To ponazarja pripravljenost navadnih ljudi, da se vključujejo v normalno vsakdanje življenje na Kosovu. Gre za srbske pripadnike, ljudi, ki so se prijavili na lastno pobudo in brez prisile kogar koli, še najmanj vlade Kosova, ljudi, ki so utrujeni od vsakdanjih izsiljevanj vzporednih struktur in želijo zaživeti normalno življenje. Imenovana je bila tudi vodja urada Adriana Hodžić, ki vodi zaposleno osebje 45 sodelavcev.
Pa je sobivanje obeh narodov sploh mogoče? Že nedavno rokovanje Tadića in Thaçija je sprožilo val ogorčenja na obeh straneh … Vidite kako rešitev za to stanje?
Mi že živimo skupaj in kljub dvomom in predsodkom srbske politike, češ da bodo po razglasitvi samostojnosti Kosova Srbi trumoma zapustili Kosovo in odšli v Srbijo, je Kosovo dokazalo prav nasprotno: število Srbov, ki so se vrnili, je večje od števila Srbov, ki so zapustili Kosovo od leta 2008. Glede rokovanja, to morda lahko sproži razpravo v Srbiji, na Kosovu pa ni bilo večjega trušča. Predsednik vlade Thaçi je dejal: "To je zapoznela gesta Srbije". Kosovo in Srbija sta sosednji državi in takšni bosta za vedno. Bolje bo, da imamo dobre sosedske odnose, kot nasprotno. Dokazali smo, da smo za takšno politiko. Kljub trpljenju ljudstva na Kosovu v preteklosti.

Kako povprečen kosovski Albanec gleda na povprečnega kosovskega Srba?
Glejte, mi imamo grenko zgodovino. Dovolj je, če samo spomnimo na dogodke od leta 1989 naprej. Vendarle, grenke izkušnje ter spomini na množične umore, pregone, uničevanja in množične izgone ne smejo biti edini vzor za pogled v prihodnost. Ljudje na Kosovu se nimajo za Srbe ali Albance, tako kot se zdi zunaj. Večja težava sta bila pritisk Srbije na kosovske Srbe, da se ne vključijo v kosovski sistem, in napetosti, ki so jih ustvarjale nezakonite strukture Srbije na severu. S tega vidika razlikujemo med ljudmi, ki spoštujejo državo in plačujejo prispevke državi, in tistimi, ki ne spoštujejo ne države ne drug drugega. Zato je narodnostna pripadnost manj pomembna od spoštovanja države in lojalnosti do države in njenih ustanov.

Lahko albansko prebivalstvo do neke mere razume srbsko navezanost na Kosovo?
Ne vem, koliko je lahko nekdo navezan na deželo, ki je ni nikoli obiskal ali pa jo je obiskal samo parkrat in v kateri živijo ljudje, ki govorijo v drugem jeziku in so drugega rodu. Navezanost, ki jo omenjate, je bolj plod nacionalističnega diskurza, elite, ki projicira nacijo skozi prizmo romantizma 18. ali 19. stoletja. Meni se to ne zdi zelo racionalno za čas, v katerem živimo.

Kosovo bo s septembrom povsem suverena država. Mednarodni civilni predstavnik za Kosovo Peter Feith je ob tem dejal, da je Kosovo postalo "moderna, demokratična, večetnična" država. Pa lahko govorimo o "demokratično večetnični državi", dokler so odnosi med Srbi in Albanci v takem stanju, kot so?
Srbija ni dejavnik, ki določa gibanja na Kosovu. Menim, da je to jasno tudi uradnemu Beogradu. Preden spregovorimo o albansko-kosovskih odnosih, vas vabim, da obiščete Kosovo ter sami doživite in vidite realnost. Težava ni albansko-srbska. Težava je med državama, Kosovom in Srbijo, ki se še ne more znebiti hegemonističnih politik, posebej v zvezi s Kosovom in z Albanci.

Kako je Kosovo sprejelo izvolitev Tomislava Nikolića za srbskega predsednika?
To zadeva predvsem družbeno okolje Srbije. Nismo pa bili presenečeni nad tem.

Na premierja Thaçija leti cel kup obtožb, od sodelovanja v trgovini z organi in sodelovanja v narkomreži do korupcije. To za ugled Kosova ni ravno ugodno …
Obtožbe so pristranske. Organi mednarodnega prava so preiskovali in niso našli niti enega dokaza za te pošastne obtožbe. Sam premier Thaçi in kosovske institucije so pozvali, da se opravi nepristranska preiskava in se odkrije resnica, ki je za nas kot na dlani. Tudi dejstvo, da ni bil predložen niti en dokaz, ki bi podprl te obtožbe, dokazuje neresničnost obtožb. Premier Thaçi in kosovsko ljudstvo so neomajni na svoji poti k utrjevanju in internacionalizaciji države, kljub izmišljenim obtožbam, ki jih je posredno ali neposredno pripravila Srbija.

V zadnjem času veliko slišimo o napetostih med Albanci in Makedonci v Makedoniji. Kolikšna je verjetnost, da bi tamkajšnja albanska manjšina hotela po poti kosovskih Albancev?
Težko je delati takšne primerjave. Kot veste, Kosovo je bilo zvezna enota in težnja po svobodi in osamosvojitvi je nastala v ozadju razpadanja nekdanje komunistične Jugoslavije. Kot sem omenila, je Kosovo dober zgled za spoštovanje pravic različnih skupnosti, in to je najboljše zagotovilo za razvoj. Jaz predstavljam kosovsko državo in ne morem govoriti v imenu nekoga drugega.

V teh dneh je odjeknila zamisel Behgjeta Pacollija, ministrovega namestnika, da bi na severu Kosova po vzoru Dubaja oblikovali prosto gospodarsko cono, ki bi pretežno srbski sever spremenila v cvetoče gospodarstvo in vsako leto ustvarila na tisoče novih delovnih mest. Kaj menite o tej zamisli? Je realistična?
Ne vidim razloga, zakaj se ne bi uresničila. Za nekaj takega so potrebni vizija, sredstva in volja za uresničevanje.

Kaj je dolgoročni cilj Kosova? Sami ste ob nastopu službovanja v Sloveniji predsedniku Türku dejali, da boste delali na tem, da postane Kosovo članica tako EU-ja kot Nata …
Cilj Kosova je članstvo v evro-atlantskih strukturah, kar pomeni v prvi vrsti včlanitev v EU in NATO ter tudi včlanitev v OZN in druge mednarodne organizacije. Ravno tako je cilj gospodarsko se razviti in iti naprej s svojimi demokratičnimi standardi in svojimi večetničnimi strukturami.
Slovenija je za Kosovo pomembna tudi zato, ker gre za drugo največjo vlagateljico v državi. Kaj lahko kosovska podjetja ponudijo Sloveniji? In obratno, kaj lahko slovenska podjetja ponudijo Kosovu?
Drži, Slovenija je druga največja vlagateljica na Kosovu. Kosovo je zakladnica naravnih bogastev, premoga in različnih mineralov ne le v Trepči, pač pa tudi v drugih rudnikih, ima naravne znamenitosti, primerno podnebje za kmetijstvo, je hitro dostopno po kopenskih, zračnih ali morskih poteh. Kosovo je članica Cefte, Svetovne banke in IMF-a. Kosovo bo naredilo vse potrebno, da bo še naprej zanimivo za slovenske vlagatelje. Nekatera podjetja so že uveljavljena pri kosovskih potrošnikih - Telekom, Gorenje, Laško pivo, farmacevtski in mlečni izdelki itn. Tudi Slovenija je imela tranzicijo, kot jo ima Kosovo. Slovenija je članica EU-ja in Nata ter njene izkušnje so nujne za Kosovo. Predstavnik BE-ja na Kosovu je gospod Žbogar, ki uživa avtoriteto na Kosovu, kmalu bo tudi namestnik komandanta KFOR-ja gospod Pograjc, kar je zgovorno dejstvo o angažiranosti Slovenije na Kosovu.
Kot ste že omenili, je Slovenija na Kosovu prisotna tudi v okviru misij KFOR in EULEX. Ravno te dni se veliko ugiba o tem, kakšen kaos lahko nastane v Afganistanu po umiku Isafa iz države. Ali in v kolikšni meri je Kfor dejavnik stabilnosti na Kosovem?
KFOR je na Kosovu od umika srbskih oboroženih sil in po osvoboditvi območja Kosova na začetku je štel 50.000 vojakov, zdaj jih je 5.500; že same številke povedo, kako se je stanje izboljšalo. Prisotnost KFOR-ja in EULEX-a na Kosovu je pomembno zaradi severa Kosova.

Kosovo je za evropske razmere zelo mlada država. Ali večina mladih po končani srednji šoli nadaljuje s študijem? Kakšen je izobraževalni trend, diplomira več ljudi kot pred leti, kateri poklici mlade bolj pritegnejo in v katerih panogah dobivajo danes službe, ko je dobršen del evropskega sveta v veliki krizi? Kakšen je delež brezposelnosti med mladimi?
60 odstotkov kosovske populacije je mlajših od 30 let. Vsak mlad človek poleg materinščine govori vsaj še en tuji jezik. Z ustanovitvijo države so se povečale tudi možnosti za študij v tujini, predvsem v ZDA in Evropi. Mladi odhajajo na študij bodisi na podlagi sporazumov med Kosovom in drugimi državami bodisi v lastni režiji. To je ena izmed strateških točk v razvoju Kosova. Nekatere univerze iz tujine so odprle svoje podružnice na Kosovu. Samo na univerzah v Prištini in Prizrenu, obe sta javni univerzi s 17 fakultetami, je vpisanih do 50.000 študentov. Potem je tu še precej zasebnih univerz, med njimi tudi slovenska fakulteta. Nekateri slovenski predavatelji hodijo predavat na zasebne kosovske univerze.

Na Kosovu Srbi niso edina manjšina. Kaj se dogaja z Gorani, ki so že dolgo razdeljeni na dve državi, po zadnji UNMIK-ovi upravni delitvi pa nimajo več svoje večinske občine? Kateri jezik poučujejo v njihovih šolah danes?
UNMIK na Kosovu je preteklost. Kosovska država zagotavlja pravico do izobrazbe in javnih služb v jeziku manjšin, vključno z Gorani. Gorani imajo tudi svoje politične predstavnike, vključno z dvema poslancema v parlamentu, za katera sem prepričana, da najbolje zastopata koristi skupnosti. Oni prispevajo pomemben delež k splošnemu razvoju Kosova. Oni so naši sodržavljani in storili bomo vse, da se v naši skupni državi počutijo dobro.
Na Kosovu je tudi nekaj zelo lepih krajev, kjer ima lahko turizem svojo prihodnost. Koliko se vlaga v tovrstno infrastrukturo?
Kosovo dela na promociji planinskega in podeželskega turizma. Imamo Sharr (planino Šar) z Brezovico, ki ima zelo lepe smučarske steze. Brezovica je od nekdaj zelo znano smučarsko središče, ki zdaj potrebuje nova vlaganja, da bi postalo svetovno smučarsko središče. V teh krajih je znan tudi šarski sir. Kosovo ima tudi termalne vode, ravno tako jamo v Gadimi, ki je svojevrsten biser, kar bi bilo privlačno tudi za slovenske vlagatelje. Lepe so tudi Albanske Alpe (Bjeshkët e Nemuna). Kosovo ima pomembna arheološka najdišča tako iz časov Ilirov in Rimljanov kot tudi starejših obdobij.

Zgodovinsko in kulturno bogat Prizren je eden izmed biserov Kosova. Smučišča in pešpoti v okoliških hribih, na omenjeni planini Šar, so pod Srbi iz Brezovice. Lahko tujec kot turist normalno potuje in gostuje pri obojih, sodelujete na tej ravni?
Kot sem omenila, se Brezovica trenutno privatizira, je pa bila vrsto let brez bistvenih vlaganj. Ostali so nekateri hoteli iz starih časov, so pa tudi novi zasebni hoteli, z boljšo ponudbo. Brezovico lahko obiščete kadar koli, vabim vas, da obiščete tudi Rugovo, slapove na Mirushi, izvir Belega Drina Radavec in tudi čudovito mesto Prizren, ki je pred kratkim gostilo festival dokumentarnega filma Dokufest, kjer se vsako leto predstavljajo filmski ustvarjalci z vsega sveta in je postal znamenitost mesta. Na Kosovu je priporočljiva tudi lokalna tradicionalna in nadvse okusna hrana.

Kosovo letos še ne sme nastopiti na olimpijskih igrah v Londonu. Kateri šport pa je sicer številka ena med mladimi Kosovarji? Znani ste bili po dobrih nogometaših ...
Kljub prizadevanju, da bi Kosovo lahko sodelovalo na OI s svetovno prvakinjo judoistko Majlindo Kelmendi, se to žal ni zgodilo. Majlindi ni omogočeno nastopanje niti kot tekmovalka brez državne pripadnosti. Pa vendarle, Majlinda gre na OI, in jaz sem prepričana, da se bo vrnila s kolajno. Na Kosovu se ukvarjajo z vsemi športi. Izstopa nogomet, saj tudi številni naši nogometaši igrajo za velika moštva. Če bi se ti zbrali, bi lahko sestavili moštvo za državno reprezentanco. Za zdaj ima Kosovo možnost za prijateljske tekme v sklopu FIFE, in to je šele prvi korak. Ravno tako smo znani po individualnih športih.