"Prepričan sem, da bo Severni tok postal še ena povezava med Rusijo in Evropo," je na slovesnosti v ruskem mestu Viborg dejal ruski predsednik Dmitrij Medvedjev. "Kljub temu, da pospešeno iščemo alternativne vire energije, bo povpraševanje po plinu v Evropi še naprej naraščalo," je dodal in poudaril, da bo Severni tok zagotovil zanesljivo oskrbo evropskim potrošnikom po sprejemljivih in razumnih cenah.

Prva cev do 2011, druga leto pozneje
Trenutno Rusija v Evropo letno izvozi okoli 140 milijard kubičnih metrov zemeljskega plina. Po 1.223 kilometrov dolgi cevi pod Baltskim morjem do Freifswalda v Nemčiji bo v Nemčijo, Veliko Britanijo, Francijo, Belgijo, Nizozemsko, Dansko in Češko teklo še dodatnih 55 milijard kubičnih metrov letno več. Prva cev naj bi bila zgrajena leta 2011, druga cev leto pozneje. Konzorciju Severni tok poudarja, da bo plinovod izpolnjeval najstrožje okolijske standarde in ne bo vplival na morski ekosistem.

"Severni tok je primer precej učinkovitega večstranskega sodelovanja v energetiki," je dejal Medvedjev in dodal, da plinovod odpira priložnosti za razvoj mednarodne energetske infrastrukture in raziskave polj zemeljskega plina.

Model za mednarodno sodelovanje
Predsednik uprave Gazproma Aleksej Miller meni, da bo sodelovanje z glavnimi evropskimi energetskimi družbami postalo model za mednarodno sodelovanje pri drugih mednarodnih plinovodih.

V konzorciju Severni tok ima največji, 51-odstotni, delež ruski energetski gigant Gazprom, v njem pa so še nemški energetski družbi EON Ruhrgas in BASF-Wintershall (obe s po 20-odstotnim deležem) in nizozemska družba Gasunie z devetodstotnim deležem. H konzorciju je v začetku marca pristopila tudi francoska energetska družba GDF Suez, a se še ne ve, katera izmed družb v konzorciju bo prodala devetodstotni delež.